Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in komisar za pravosodje Didier Reynders sta 28. decembra prejela pismo predsednika Sodnega sveta Vladimirja Horvata, v katerem ju je seznanil z neuresničitvijo ustavne odločbe glede sodniških plač. V pismu je izpostavil stališče, da zavzemanje za uresničitev odločbe ustavnega sodišča ni v nobeni povezavi s pogajanji za prenovo plačnega sistema v javnem sektorju.
V odgovoru so na komisiji spomnili, da je komisar Reynders že pred tem, 18. decembra, na ministrstvo za pravosodje poslal pismo, v katerem je izpostavil tudi vprašanje ukrepov za obravnavo plač sodnikov in državnih tožilcev, o katerih se je komisija julija izrekla v poročilu o stanju pravne države za leto 2023.
V poročilu so navedli, da raven plač sodnikov in državnih tožilcev, ki je od leta 2012 večinoma nespremenjena, vzbuja zaskrbljenost. Sloveniji so priporočali, naj sprejme ukrepe za zvišanje prejemkov sodnikov in državnih tožilcev ob upoštevanju evropskih standardov o sredstvih in prejemkih v pravosodju.
Volilni postopek je urejen v vsaki državi članici
V zvezi z napovedjo sodnikov, da morda ne bodo sodelovali v volilnih komisijah pred junijskimi evropskimi volitvami, če ustavna odločba ne bo izvršena, so na komisiji poudarili, da je v skladu z zakonodajo EU volilni postopek urejen v vsaki državi članici. "To je torej stvar, ki jo mora rešiti država članica," so pojasnili.
Skladno z zakonom o volitvah v državni zbor sta za predsednika Državne volilne komisije in njegovega namestnika imenovana sodnika. Poleg tega so izmed sodnikov imenovani predsedniki in namestniki predsednika volilnih komisij volilnih enot ter predsedniki okrajnih volilnih komisij.
Sodniki so sicer v sredo začeli opozorilni protest, ki bo trajal do 24. januarja. Za to so se odločili zaradi nespoštovanja ustavne odločbe, v kateri je sodišče junija lani ugotovilo, da so sodniške plače prenizke. Med protestom se bodo sodniki, ki vodijo postopke v posameznih zadevah, sami odločali, ali bodo že razpisane naroke preklicali.
DVK: Neurejen plačni položaj sodnikov vzbuja skrb glede izvedbe evropskih volitev
"Ne dvomim sicer v državotvorno držo sodnic in sodnikov, sem pa kot predsednik DVK vseeno dolžan opozoriti na dano situacijo in možne zaplete pri izvedbi volitev. Trenutno je v delo volilnih komisij vključenih 156 sodnikov (iz sodniških vrst je imenovanih 20 predsednikov volilnih komisij volilnih enot in njihovih namestnikov, 88 predsednikov okrajnih volilnih komisij in 46 njihovih namestnikov ter predsednik DVK in njegova namestnica)," so navedli besede predsednika DVK v dopisu, ki ga je poslal predsednici DZ, predsedniku vlade in ministroma za pravosodje in javno upravo.
Državna volilna komisija je ob tem v sredo prejela odstopne izjave 29 tajnikov in namestnikov tajnikov dveh volilnih komisij enot in 14 okrajnih volilnih komisij, ki delujejo pod okriljem Upravne enote Ljubljana. V zahtevah za razrešitev sicer niso navedli razlogov za svojo odločitev, a naj bi bil po informacijah volilne komisije ključni razlog za odstope preobremenjenost zaposlenih na upravni enoti z nalogami, ki jih opravljajo kot javni uslužbenci.
Delo volilnih organov je izjemnega pomena z vidika zagotavljanja izvedbe volitev in uresničevanja volilne pravice, so opozorili na DVK. Okrajne volilne komisije namreč določajo volišča in sedeže volišč, imenujejo volilne odbore ter ugotavljajo izid glasovanja v volilnem okraju. Volilne komisije volilnih enot pa skrbijo za zakonitost volitev poslancev, ki se volijo v volilnih enotah, preverjajo skladnost kandidatur z zakonodajo, ugotavljajo izide glasovanja v volilnih enotah, so navedli.
Peter Golob je neprijetno presenečen, da je Državna volilna komisija "postala 'talka' neurejenega plačnega položaja sodnikov kot tudi tajnikov in njihovih namestnikov, ki skušajo svoje zahteve žal uveljavljati na plečih volitev in volivcev". Zato poziva pristojne, da resno preučijo nastalo situacijo in do začetka izvajanja volilnih opravil uresničijo odločbo ustavnega sodišča ter obenem zagotovijo, da bo tudi tajnikom in njihovim namestnikom omogočeno nemoteno izvajanja njihovih obveznosti v zvezi z volitvami.
Sodniki so sicer v sredo začeli opozorilni protest, ki bo trajal do 24. januarja. Za to so se odločili zaradi nespoštovanja ustavne odločbe, v kateri je sodišče junija lani ugotovilo, da so sodniške plače prenizke. Med protestom se bodo sodniki, ki vodijo postopke v posameznih zadevah, sami odločali, ali bodo že razpisane naroke preklicali.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.