Evropa v pričakovanju slovenskih volitev: 'Tesna tekma med Janšo in opozicijo'

"Janez Janša je izpolnil vlogo evropskega državnika, ko si je prejšnji mesec med volilno kampanjo v Sloveniji vzel čas za dolgo potovanje z vlakom v Kijev in postal eden od treh voditeljev EU, ki so prišli osebno izkazat podporo Ukrajini in demonstrirat enotnost Zahoda," piše časnik Financial Times. 

"Toda v tretjem mandatu je bil slovenski premier z verbalnimi napadi na priseljence, nevladne organizacije in medije pogosteje viden kot antagonist jedrnih držav EU, kar je v drugi polovici lanskega leta predstavljalo madež slovenskega predsedovanja EU," piše britanski časnik.

Ob tem navaja tudi raziskave javnega mnenja, ki kažejo rahlo prednost "novoustanovljene levosredinske stranke", in poudarja, da si Janša prizadeva ohraniti oblast. "Toda njegov tesen odnos z Viktorjem Orbanom, njegovim kolegom in konservativnim voditeljem na sosednjem Madžarskem, odtujuje vse več volivcev in povzroča zaskrbljenost zaradi 'madžarizacije' Slovenije."

Časnik ob tem ocenjuje, da Janša ne bo mogel ponoviti Obranovega uspeha na Madžarskem, predvsem zaradi razdrobljenega slovenskega volilnega sistema, za katerega je značilno, da več manjših strank odigra pomembno vlogo pri oblikovanju koalicij.

"Volivce v državi z 2,1 milijona ljudi bolj kot gospodarstvo skrbita korupcija in odnos do soseda. Gospodarska rast in trg dela sta si z umirjanjem koronakrize opomogla, analitiki pa menijo, da sta povečani slovenski primanjkljaj in javni dolg tvegana, a pod nadzorom," navaja časnik. "V gospodarskem smislu vlade ne moreš zares kritizirati," je za FT dejal Mojmir Mrak, profesor ekonomije na Univerzi v Ljubljani. “Neekonomska vprašanja bodo odločila volitve  ... Madžarizacija je brez dvoma pomembno vprašanje."

Časnik še piše o povezovanju Janše, Orbana in madžarskega kapitala v slovenskih medijih. "Provladni mediji so del rastoče mreže medijskih organizacij v srednjeevropskih in balkanskih državah, te pa so v lasti podjetij, ki so tesno povezana z madžarsko vladajočo stranko," navaja poročilo International Press Institute.

"Nazadovanje demokracije v Sloveniji"

Demokratični standardi v Sloveniji so se leta 2021 znižali bolj kot v kateri koli drugi državi vzhodne Evrope in srednje Azije, je razvidno iz novega poročila inštituta Freedom House. Poročilo, ki obravnava države v tranziciji, ocenjuje demokratične standarde 29 držav na podlagi dejavnikov, kot so njihov volilni proces, neodvisnost medijev in korupcija. Pri tem ugotavlja, da je ocena Slovenije lani padla s 5,86 na 5,71, kar je največji padec.

Poročilo navaja, da je padec povezan z načinom vladanja premierja Janeza Janše, potem ko je ta "politično in finančno precej pritiskal na organizacije civilne družbe, javne medijske storitve, sodstvo in Evropsko javno tožilstvo".

 "Janša, ki si sredi tesne volilne tekme prizadeva za ponovno izvolitev na nedeljskih parlamentarnih volitvah, je bil obtožen vojne z neodvisnimi mediji v Sloveniji, potem ko je večino leta 2021 zadrževal financiranje STA, bil kritičen do njenega vodstva in tiskovno agencijo spravil na rob stečaja. Prislužil si je tudi ime 'maršal Tweeto', ki je aluzija na nekdanjega voditelja Jugoslavije Josipa Broza Tita," pa piše Politico.

Raziskovalni analitik pri organizaciji Freedom House in eden od avtorjev poročila, Mike Smeltzer, je dejal, da je "usihanje demokracije v Sloveniji deloma posledica neupoštevanja liberalno-demokratskih norm in praks. Dejanja predsednika vlade Janeza Janše kažejo na neliberalno nestrpnost do vsakršne kritike."

Hkrati pa poročilo vseeno ugotavlja, da je slovenska demokracija v splošnem ena najtrdnejših in ostaja konsolidirana. Poročilo hvali tudi Estonijo, Latvijo, Litvo, Slovaško in Češko, medtem ko so Poljska, Romunija in Bolgarija dosegle slabše rezultate, saj so pokazale znake "slabosti pri obrambi političnih pravic in državljanskih svoboščin".

"Slovenija je demokratična država, ki jo je poročilo Freedom House 2022 ocenilo kot tretjo med državami v tranzitu, takoj za Estonijo in Latvijo. Točke so bile odvzete zaradi težav s financiranjem Slovenske tiskovne agencije in imenovanjem delegiranih tožilcev v Evropsko javno tožilstvo. Toda ti dve vprašanji sta bili urejeni leta 2021, kot je priznala Evropska komisija, zato razlogov za nižjo oceno ni (več)," je za Politico povedalo slovensko zunanje ministrstvo.

Poročilo ugotavlja, da nivo demokracije v 29 obravnavanih državah upada že 18 zaporednih let, leto 2021 pa je bilo tudi prvo leto, ko so t. i. "hibridni režimi" – ti združujejo avtoritarno vladavino z minimalno konkurenčnimi volitvami, mednje pa spada tudi Madžarska – postali najpogostejši tip režima v teh regijah.

Smeltzer dodaja, da bo vojna v Ukrajini slabo vplivala na razvoj demokracije v Evropi. "Četudi Putinu ne bodo uspela prizadevanja za uničenje Ukrajine, obstaja zelo velika možnost, da bo ta vojna pospešila protidemokratično preobrazbo, ki smo jo dokumentirali, saj bodo gospodarski izzivi in ​​pritok beguncev izzvali vlade in družbe, ki so se zadnji dve leti spopadale z epidemijo."