Erjavec zavajal?

Obrambni minister Karl Erjavec je danes po seji odbora DZ za obrambo zagotovil, da je v zvezi z nakupom oklepnikov držal obljubo, hkrati pa je kot netočne zavrnil tudi navedbe časnika Dnevnik, da naj bi bilo nabavljenih 25 vozil s samo osnovno konfiguracijo in da jih bo potrebno še dodatno opremiti. "Kupili smo 135 vozil za 61,9 milijarde tolarjev in sicer z vso konfiguracijo, se pravi z oborožitvenimi sistemi in tudi omenjenih 25 vozil ima osnovno konfiguracijo," je dejal Erjavec.

"Jaz sem držal obljubo, kot veste, je v splošnem dolgoročnem programu napisano 'nakup 135 vozil' in 135 vozil smo tudi nabavili. Med njimi je tudi 25 vozil "z osnovno konfiguracijo, in sicer za potrebe inženirstva in izvidništva, tako da tisto, kar je danes zapisano v Dnevniku, ni točno," je zagotovil Erjavec. Na novinarsko vprašanje, kakšna je osnovna konfiguracija omenjenih vozil, pa minister ni želel odgovoriti, saj je "odvisno od tega, kaj lahko razkrijemo z dovoljenjem Patrie ali Rotisa".

Tajnost zahtevata Patria in Rotis

Sicer je minister zavrnil tudi špekulacije, da naj bi uvrstitev določenih podatkov med poslovno skrivnost nakupa zahtevalo tudi ministrstvo za obrambo. "Patria in Rotis sta zahtevala, da zavarujemo podatke, ki jih sami štejejo kot poslovno skrivnost. Naj povem, da so v začetku zahtevali, da bi bila poslovna skrivnost pogodba v celoti, s čemer se jaz nisem strinjal ... to imamo tudi dokumentirano in lahko dokažemo," je še dejal Erjavec.

Predsednik odbora DZ za obrambo Anton Anderlič (LDS) je ob tem sicer spomnil, da bo delegacija odbora 24. januarja obiskala ministrstvo, da se seznani z razpisno dokumentacijo in ugotovi, "kaj so naročili in kaj so nato dejansko dobili". Glede namigov, da naj bi 25 vozil imelo samo osnovno konfiguracijo, pa je dejal, da "če gre za take razlike, potem je nekaj hudo narobe". Če pa se izkaže, da so očitki resnični, je Anderlič napovedal, da bodo zahtevali odgovornost ministra, "tako kot v vseh demokratičnih državah sledi takim dejanjem".

V zvezi z napovedanim obiskom odbora DZ za obrambo na ministrstvu je Erjavec sicer pisal predsedniku DZ Francetu Cukjatiju, naj preveri, ali imajo člani odbora sploh pravico do vpogleda v "poslovne skrivnosti". Anderlič je na drugi strani prepričan, da je javni interes nad poslovno skrivnostjo.

10. bataljon gre na Kosovo

Odbor državnega zbora za obrambo je na 10. redni seji nadaljeval obravnavo poročil, ki so ostale še iz 9. seje 13. decembra lani. Med točkami dnevnega reda je bila tudi obravnava napotitve 10. motoriziranega bataljona SV v mirovno misijo KFOR na Kosovu s 1. marcem, pa tudi obravnava srednjeročnega obrambnega programa 2007-2012. S tem se bo slovenski kontingent na Kosovu razširil na več kot 700 vojakov, kar pomeni, da bo takrat v mirovnih misijah na tujem okoli 11 odstotkov vseh pripadnikov SV, kar je eden najvišjih odstotkov med članicami zveze NATO.

Načelnik generalštaba Slovenske vojske Albin Gutman je zagotovil, da postopki tečejo po načrtih in da bo bataljon s 1. marcem prevzel dolžnosti. Tudi predstavniki ministrstva za obrambo so zatrdili, da bo 10. motorizirani bataljon s 1. marcem prevzel operativne naloge in nadzor operativnega območja v sektorju Zahod. S 530 pripadniki bataljona, ki bodo nameščeni v okolici Peči, bo na Kosovo odšlo še 45 pripadnikov kombinirane logistične enote, še 14 pa jih bo odšlo v poveljstvo sil KFOR. V Djakovici bo nameščen tudi helikopter SV s posadko. Pod slovenskim poveljstvom bo tedaj tudi madžarska četa.

Na dnevnem redu tokratne seje je bila tudi obravnava informacije o dosedanjem poteku profesionalizacije SV in obravnava poročil o neformalnem zasedanju obrambnih ministrov članic NATO, ki je potekalo konec septembra lani v Portorožu. Člani odbora so obravnavali tudi vmesno poročilo Mednarodne ustanove - fundacije za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF).

Kot je poudaril obrambni minister Karl Erjavec, je bilo neformalno zasedanje obrambnih ministrov članic NATO zelo uspešno, kar Sloveniji priznavajo tudi drugi zavezniki NATO. Za organizacijo srečanja je bilo namenjenih dobrih 500 milijonov tolarjev, to pa je bilo po Erjavčevih besedah eno najcenejših tovrstnih srečanj v primerjavi z ostalimi državami. Predsednik odbora Anton Anderlič je ob tem sicer zahteval podrobnejšo razčlenitev stroškov srečanja, državni sekretar na MORS Franc Žnidaršič pa mu je obljubil, da bodo to pripravili.

Goran Gačnik pa je odboru predstavil vmesno poročilo aktivnosti Mednarodne ustanove - fundacije za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF). Odbor je pri tem sprejel sklep, da predlaga vladi nadaljevanje finančne podporo za delovanje te fundacije in da se vsak po svojih močeh pridruži tem prizadevanjem.

Kako zadržati vojake?

Odbor je obravnavala tudi poročilo ministrstva o poteku profesionalizacije SV, predvsem so se ustavili pri upadu zanimanja za službo v SV in povečanju odhodov iz vojske. Kot je priznal Gutman je vstop v SV že enak izstopu. Na MORS sicer zatrjujejo, da so pripravili akcijski načrt, kako doseči plane in kako predvsem zadržati vojake v vojski. Pri tem so poudarili, da je še posebej pereč problem nekonkurenčnosti vojaške službe na trgu in da je plačna politika v SV ena ključnih, ki jih je treba urediti. Aurelio Juri je za rešitev problema predlagal, da bi zmanjšali sestav vojske, ostale pa bolje plačali. Erjavec je ob tem dejal, da bi z zmanjševanjem sestava SV postala že premajhna.