Bratuškova zaradi sojenja LB in NLB na Hrvaškem ne vidi večjih težav

Utemeljitev odločitve zagrebškega sodnika Nikole Raguza o nadaljevanju postopka v primeru tožbe Privredne banke Zagreb (PBZ) proti Ljubljanski banki (LB) in NLB je, da ni uradnega dokumenta o tem, da bi hrvaška vlada zahtevala mirovanje postopka, kot se je zavezala v memorandumu z Mokric, izhaja iz sodnega dokumenta.

Sodnik zagrebškega občinskega sodišča Raguz namreč ni dobil hrvaške zahteve o mirovanju postopka niti slovenske o prekinitvi postopka, ki so ju odvetniki PBZ ter LB in NLB predstavili na obravnavi konec oktobra.

Na odločitev, da se postopek nadaljuje, se lahko strani pritožita v roku 15 dni po odločitvi. Ta je bila sprejeta že na dan, ko je potekala obravnava, torej 24. oktobra.

Dokument ali pogodba?

Raguza v omenjenem dokumentu pojasnjuje, da sta sporni dve osnovni vprašanji. Prvo je, ali je memorandum z Mokric, podpisan 11. marca 2013, mednarodna pogodba, kot trdi slovenska stran, ali pa gre za mednarodni dokument, kot to dojema hrvaška stran. Drugo vprašanje pa je, ali je pravilno prevedena angleška beseda "stay" iz memoranduma, ki je izvirno napisan v angleškem jeziku.

Sodnik izpostavlja, da sodišče memorandum obravnava kot mednarodni dokument in ne kot mednarodno pogodbo. Zato ga tolmači v skladu z določili hrvaškega zakona o pravdnem postopku. Navaja, da dogovor vlad Hrvaške in Slovenije ni bil potrjen v hrvaškem saboru niti objavljen v hrvaškem uradnem listu, medtem ko je slovenska vlada memorandum ratificirala ter je bil objavljen v slovenskem uradnem listu.

Na dolgo razlaga, da hrvaška zakonodaja kot mednarodne pogodbe ne obravnava tistih mednarodnih dokumentov, ki jih podpisujejo zaradi izvajanja obstoječih mednarodnih pogodb, ne da bi prevzeli nove mednarodno-pravne obveznosti.

Pojasnjuje, da sta stranki v sporu soglašali, da bosta vprašanje prenesenih deviznih prihrankov reševali na podlagi pogodbe o vprašanjih nasledstva, ter da ni možno enake obveznosti znova prevzeti še z memorandumom, ki potemtakem nima moči mednarodne pogodbe.

Drugačno mnenje Slovenije ni obvezujoče za sodišče, je še poudaril sodnik, ki se sklicuje tudi na hrvaški zakon o sklepanju in izvajanju mednarodnih pogodb. Obenem je pojasnil, da memorandum nima značilnosti mednarodne pogodbe niti na podlagi dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb.

Kot dodaja, ni dokazov, da bi se Banka za mednarodne poravnave (Bis) v Baslu razglasila za pristojno za pokroviteljstvo nad pogajanji o spornih prenesenih deviznih prihrankih, za kar sta jo na začetku julija letos prosili Hrvaška in Slovenija.

Pojasnil je še, da tudi slovenska ratifikacija hrvaške pristopne pogodbe z EU ne pomeni prevzema novih mednarodnih obveznosti, temveč gre za prevzem enostranske obveznosti, da bo storila določeno notranje-državno potezo v DZ. Niti ni ratifikacija pogodbe mednarodna obveznost, meni Raguz, temveč uresničenje pravice določene članice EU v okviru njene domače zakonodaje.

Sodnik v odločitvi večkrat poudari, da sta hrvaška in slovenska vlada prevzeli nove notranje pravne obveznosti. V Banskih dvorih so se zavezali, da bodo zagotovili mirovanje vseh postopkov, ki sta jih na hrvaških sodiščih sprožili PBZ in Zagrebška banka o prenesenih deviznih prihrankih, medtem ko se je slovenska vlada zavezala, da bo zagotovila soglasje LB v teh postopkih.

Odvetnica PBZ sicer ni soglašala s predlogom odvetnikov LB in NLB, da bi ustavili postopek, odvetnika slovenskih bank pa nista soglašala s predlogom o mirovanju postopka, ki ga je predlagala odvetnica PBZ na obravnavi 24. oktobra.

V vsakem primeru, piše Raguz, gre za obveznost, ki pomeni, da mora hrvaška vlada delovati v okviru hrvaškega pravnega reda, da bi izpolnila memorandum, kar lahko stori edino po pravni poti. Na kakšen dovoljen način bo to storila, pa je odvisno od nje in bank, ki imata sedež na Hrvaškem.

Vlada ne more vplivati na odločanje sodišča

Hrvaška vlada ne more vplivati na odločanje sodišča pri izvajanju zakonov. Kako si je vlada zamislila, da bi zagotovila mirovanje omenjenih postopkov, ni bilo objavljeno niti v hrvaškem uradnem listu niti ni uradno znano nič drugega razen tega, da je tožnik oktobra predlagal mirovanje, potem ko ga je k temu pozvala vlada, še pojasnjuje sodnik.

Raguz je še ugotovil, da na podlagi hrvaškega zakona o pravdnem postopku ni podlage, da bi ustavili postopek, kot je to predlagala slovenska stran. Ko gre za vprašanje prevoda angleške besede "stay", pa je zapisal, da je za sodišče relevanten prevod, ki ga je dobilo od hrvaške vlade. Ta je besedo "stay" prevedla kot "zastoj" (mirovanje).

Tudi če bi hrvaški sodni tolmač prevedel, da gre za ustavitev postopka, kot je prevedla slovenska stran, ni izpolnjeno niti eno od zakonskih določil za ustavitev postopka, je v odločitvi sklenil sodnik.

Bratuškova večjih težav ne vidi

Memorandum z Mokric, ki sta ga podpisali Slovenija in Hrvaška, velja za obe državi. Vsekakor pa se zadeve, ki se jih ta dotika, ne morejo reševati na hrvaških sodiščih, je o primeru tožbe PBZ proti LB in NLB danes povedala premierka Alenka Bratušek v Novem mestu. Sama večjih težav v tej smeri tudi ne vidi. Navedeni memorandum pa za Slovenijo vsekakor pomeni, da se omenjene zadeve ne morejo reševati na hrvaških sodiščih, je še poudarila Bratuškova.

Türka odločitev ne preseneča

Nekdanji slovenski predsednik in strokovnjak za mednarodno pravo Danilo Türk je v odzivu za nacionalno televizijo dejal, da ga odločitev hrvaškega sodnika ne preseneča. "Spričo dejstva, da je ta sporazum pomanjkljiv, da je slabo napisan, zaradi tega ta odločitev sodišča ne bi smela popolnoma presenečati," je povedal.

Sam poudarja, da je memorandum mednarodna pogodba, ki je za podpisnike zavezujoča in jo je treba spoštovati. Tako Sloveniji po njegovem mnenju glede spora ni treba storiti nič posebnega. "Slovenija enostavno teh postopkov ne bo priznala in če bo iz tega nastal kakšen spor, se bo reševal po načelih mednarodnega prava in spet bomo na začetku, to pa je – mednarodne pogodbe je treba spoštovati," meni nekdanji predsednik.

Sicer pa tak razplet po njegovem mnenju ni dober ne za državi ne za varčevalce. Izpostavlja, da bi morali biti obe državi zainteresirani, da se problem dokončno reši, in to "na način, ki bo na koncu zadovoljil obe državi in zlasti seveda tudi prizadete ljudi". Sklenjeni memorandum je bil po njegovem mnenju korak v tej smeri, čeprav "ne najbolj posrečeno napisan". Zato svetuje, naj se v pripravo mednarodnih pogodb v prihodnje vključi več strokovnjakov ministrstva za zunanje zadeve.

Zagreb: Pričakujemo soglasje Ljubljane

Hrvaško zunanje ministrstvo je sporočilo, da odločitev sodišča v Zagrebu o nadaljevanju postopka v tožbi PBZ proti LB in NLB ne bo vplivala na nadaljevanje pogovorov med Hrvaško in Slovenijo. "Vedno smo menili, da je v pogovorih mogoče urediti vsako oviro ali težavo," so še dodali in poudarili, da mora tudi Slovenija zagotoviti pogoje za mirovanje postopkov.

"Hrvaška zakonodaja določa, da je za mirovanje potrebno soglasje vseh strani v sporu, torej tudi tistih, ki sta bili toženi. Hrvaška je s svoje strani zagotovila pogoje za mirovanje postopka. Pričakujemo, da slovenska stran stori enako," je zaplet komentirala predstavnica hrvaškega zunanjega ministrstva Danijela Barišić.

"Vnovič pravimo, da je v memorandumu (z Mokric) zapisano, da bo Vlada Republike Hrvaške zagotovila mirovanje vseh postopkov, ki sta jih na sodiščih sprožili dve hrvaški banki, medtem ko bo Vlada Republike Slovenije zagotovila soglasje LB kot tožene stranke v teh postopkih," je poudarila.

Erjavec na pogovore s hrvaško kolegico

Sicer pa je slovenski zunanji minister Karl Erjavec napovedal, da se bo 20. novembra sestal s hrvaško kolegico Vesno Pusić na pogovoru o vprašanju vlog hrvaških varčevalcev v LB. Erjavec je dejal, da bosta s Pusićevo na srečanju v Zagrebu govorila tudi o tem, kako strani razumeta marca sklenjeni memorandum o LB. "Za Slovenijo je povsem jasno, da gre za mednarodno pogodbo, saj sta jo podpisala predsednika vlad," je dodal. Poudaril je, da v memorandumu tudi jasno piše, da do končne rešitve v okviru nasledstvenih vprašanj postopki proti LB in NLB na hrvaških sodiščih mirujejo. "A, kot vidimo, ne mirujejo," je dodal.

Erjavec je dejal, da čeprav postopki na Hrvaškem tečejo in bi bile sodbe pravnomočne, ne bi bile izvršljive. "Memorandum zelo jasno določa, čigava je pristojnost za rešitev tega vprašanja in ta pristojnost je v okviru nasledstva oziroma dunajske pogodbe iz leta 2001. Pri tem bomo vztrajali," je dejal.