Energetska zbornica: Z izstopom iz premoga se bo povečala energetska odvisnost od uvoza

Upravni odbor je pozdravil razpravo o nacionalni strategiji in ocenil, da naj pravični prehod zajame več vidikov – tako usodo premogovnih regij kot usodo podjetij Premogovnik Velenje, Termoelektrarna Šoštanj in Skupine Holding slovenske elektrarne.

"Izstop iz premoga pomeni odpoved eni vrsti pridobivanju električne energije, kar bo v Sloveniji prineslo velik primanjkljaj v domači proizvodnji električne energije in posledično negativen vpliv na družbeno-ekonomski razvoj države. Vsaka država, vsako gospodarstvo in nenazadnje vsako gospodinjstvo potrebuje energijo, ki jo je treba od nekod vzeti – bodisi iz lastne proizvodnje bodisi iz uvoza," so po seji sporočili z energetske zbornice.

Z zaprtjem Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj se bo energetska odvisnost od uvoza električne energije izrazito povečala, če ne bomo istočasno poskrbeli za nadomestitev z drugimi viri. Zato ocenjujejo, da je treba vzporedno z odločitvijo o izstopu iz premoga sprejeti tudi odločitve za gradnjo novih nizkoogljičnih proizvodnih enot za električno energijo Sloveniji.

Člani upravnega odbora energetske zbornice so tudi izpostavili, da prehod v nizkoogljično in podnebno nevtralno krožno gospodarstvo zahteva usklajeno delovanje številnih deležnikov iz vseh sektorjev in vseh ravni države in družbe, vključno tistih, ki so člani zbornice. "Želimo si usklajenega sprejemanja različnih strateških dokumentov, ki naj jih podpirajo programski dokumenti za črpanje evropskih sredstev v obdobju 2021–2027," so navedli.

Dodali so, da slovensko gospodarstvo in energetika potrebujeta stabilni okvir delovanja. Ta je za energetski sektor nujen, če naj država preko energetskih družb dosega zanesljivo, trajnostno, konkurenčno in cenovno sprejemljivo oskrbo z energijo.

V Velenju kritični do osnutka strategije za izstop iz premoga in predvidene letnice 2033

Svetniki Mestne občine Velenje so bili na izredni seji večinoma zelo kritični do osnutka nacionalne strategije za izstop iz premoga in predvidene letnice izstopa 2033. Med drugim od vlade zahtevajo, da je pred določitvijo letnice prenehanja izkopavanja premoga v Šaleški dolini sprejet zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje.

Velenjski mestni svetniki so skupaj z gosti z ministrstva za infrastrukturo, Holdinga Slovenske elektrarne, Premogovnika Velenje, Termoelektrarne Šoštanj (Teš), Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice in predstavniki sindikatov na današnji izredni seji opravili več kot štiriurno razpravo o osnutku nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda, ki je v javni obravnavi še do četrtka. Za savinjsko-šaleško regijo je v osnutku strategije predlagan najbolj ambiciozen scenarij izstopa, torej najkasneje leta 2033. "Zakaj je treba določiti letnico? Predvsem zaradi tega, da se zavežemo, kdaj bomo opustili rabo premoga in kdaj bomo imeli na voljo finančne vire," je dejal državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok. Dlje ko bomo postavljali letnico izstopa v neko nepredvideno prihodnost, manj sredstev bo na razpolago oz. jih bomo zamudili, je opozoril.

Da bo prestrukturiranje regije skladno z načeli pravičnega prehoda, je po mnenju velenjske občine treba zagotoviti zadosti finančnih sredstev. Sredstva v višini 235 milijonov evrov, kolikor naj bi Slovenija ob izpolnjenih pogojih imela na voljo za pravičen prehod savinjsko-šaleške in zasavske regije, je po mnenju velenjske občine in še nekaterih drugih govornikov premalo. Občina, kjer pravijo, da ne čakajo samo na državo, ampak se tudi sami pripravljajo na prestrukturiranje, je namreč že zdaj prepoznala za 1,1 milijarde evrov projektov.

"235 milijonov evrov je več denarja, kot je bilo namenjenega celotni energetiki za vso državo v prejšnji finančni perspektivi," pa je primerjava, ki jo je podala vodja sektorja za pravne in mednarodne energetske zadeve na ministrstvu za infrastrukturo Tina Seršen, ki je predstavila osnutek strategije, za katerega so danes mnogi menili, da je pomanjkljiv. Seršenova je sicer z nekaterimi svojimi besedami, med drugim o rudarjih in premogovništvu, razjezila nekatere mestne svetnike in goste, velenjski župan Peter Dermol pa je dejal, da ga osebno s predstavitvijo ni prepričala. "Nasprotno, meni ste samo pokazali in dokazali, da pravičen prehod ni vaša prioriteta. Niti z eno samo besedo niso bila omenjena delovna mesta, nadomestna delovna mesta, niti z eno samo besedo zagotovljeno, na kakšen način bomo pridobili ostale vire financiranja," je dejal Dermol.

Očital ji je, da se v strategiji sklicujejo predvsem na poslovni položaj Teša in na okoljsko poročilo ter da je okoljski kriterij tisti, ki so ga uporabili pri določitvi letnice 2033, drugih vidikov pa niso upoštevali. Seršenovi je povedal še, da je poklic rudarja veliko dal državi in da rudarji skrbijo za tretjino v Sloveniji proizvedene električne energije. Poleg predstavnikov občine so tudi mestni svetniki in predstavniki sindikatov, ki kot primerno letnico prenehanja kopanja premoga v Premogovniku Velenje vidijo letnico 2042, poudarjali nujnost pravočasne zagotovitve enakovrednih delovnih mest za vse, ki bodo zaradi prehoda iz premoga ostali brez služb. "Poskrbeti moramo za vsakega, nihče ne sme ostati pozabljen, to je ključno, to je smisel načela pravičnega prehoda," pa so bile današnje besede državnega sekretarja Košoroka, na katere so nato govorniki v razpravi večkrat spomnili in se jih oprijeli.

Zaupnik Sindikata delavcev rudarstva in energetike Slovenije Asmir Bećarević je med drugim izrazil razočaranje, ker v razpravi ni bilo slišati, s čim se bodo v regiji ukvarjali v prihodnje. Pričakuje, da bodo rudarji najmanj zaposleni v energetiki in da bodo ustrezno plačani. Razprava na izredni seji mestnega sveta, ki se je zaključila s sprejetjem več sklepov, je tekla tudi o poslovanju Teša, ceni električne energije, nujnosti zagotavljanja stabilne oskrbe z elektriko in o še naprej odprtem vprašanju ogrevanja Šaleške doline po zaustavitvi Teša.