Dva scenarija za univerzijado

V Ljubljani se je na uvodni seji sestal organizacijski odbor za organizacijo univerzijade leta 2013 v Mariboru. Kot je povedal podpredsednik odbora in minister za šolstvo in šport Igor Lukšič, sta bila narejena dva scenarija za izvedbo tega študentskega tekmovanja, sama izvedba prireditve pa ni ogrožena.

Prva prioriteta, ki zajema samo izvedbo dogodka ter ureditev turistične, javne in nastanitvene infrastrukture za izvedbo univerzijade, je bila ocenjena na 160 milijonov evrov in naj bi bila izpeljana v vsakem primeru. Druga prioriteta, ki vključuje dodatne in razvojne projekte na širšem območju Pohorja, niso pa nujni za samo izvedbo, pa je ocenjena na okoli 130 milijonov.

Z uvodnim sestankom je bil zelo zadovoljen tudi minister Lukšič, ki je bil vesel, da so se sestanka udeležili prav vsi vabljeni: "To kaže, da univerzijada uživa popolno podporo študentskih organizacij, univerz, vlade in študentske športne zveze. Po sestanku lahko povem, da univerzijada ni ogrožena, širše mariborsko območje z Rušami in Zrečami pa bo pomenilo nove razvojne možnosti za celotno regijo."

Zelo zadovoljen je bil po sestanku tudi predsednik Slovenske univerzitetne športne zveze (SUSA) Otmar Kugovnik, ki opozarja na pozen začetek organizacije, za kar so bile krive tudi lanske volitve in menjava slovenske vlade. "Zelo bi bil zadovoljen, če bi se dobili pol leta prej. Zapira se časovno okno do Mednarodnega študentskega športnega združenja (FISU), saj moramo do prihodnjega tedna (15. 2.) oddati poročilo in garancije za organizacijo, obenem pa je na vrsti plačilo pravic za izvedbo tekmovanja."

SUSA mora FISU čim prej plačati tri milijone evrov za pravice, da priredi tekmovanje, ki jih seveda pričakuje od slovenske vlade, ki je v prejšnjem mandatu podprla izvedbo tega študentskega športnega tekmovanja. "Vlada je v tem tednu predlog že obravnavala in mora najti posebno postavko, da bo ta sredstva lahko sprostila. Seveda pa vlada pred tem pričakuje točno informacijo o zneskih, da se lahko odloči," je Lukšič pojasnil, zakaj ta denar še ni nakazan, in izrazil prepričanje, da bo vlada tak sklep sprejela že na naslednjem zasedanju.

Prav strošek organizacije univerzijade v zadnjih tednih polni časopisne stolpce. V javnosti so krožile informacije o potrebnih 230 milijonih evrov, ob pridobitvi univerzijade je bila predvidena investicija nekaj več kot 250 milijonov, zadnja številka se je ustavila pri 300 milijonih evrov. Organizatorji univerzijade so poudarjali, da gre pri zneskih za javna sredstva, evropska sredstva in zasebni kapital. Minister Lukšič, ki je že pred časom napovedal racionalizacijo sredstev, pa je poudaril, da bo za samo izvedbo univerzijade potrebnih v resnici le nekaj milijonov evrov, vse ostale investicije pa naj bi se uporabljale tudi po samih tekmovanjih in predstavljale razvojno možnost za celotno območje.

Čim prej bo treba zagotoviti vsaj 8,5 milijona evrov. Vlada naj bi prispevala šest milijonov, tri milijone za plačilo pravic, tri milijone, da se zagotovi sama izvedba tekmovanj, lokalne skupnosti pa naj bi prispevale dodatna 2,5 milijona evrov. Ostale naložbe bodo naložbe v športno, turistično, javno in nastanitveno infrastrukturo.

Župan Maribora Franc Kangler, ki je bil z uvodnim sestankom prav tako zelo zadovoljen, ob tem poudarja, da gre za vseslovenski projekt, ki že nosi prve pozitivne učinke: "Tudi zaradi sodelovanja s FISU in organizacija univerzijade je pripomogla, da bomo leta 2012 evropska kulturna prestolnica. Tudi ta dogodek naj bi dodatno pomagal pri razvoju mesta in regije, sama univerzijada pa naj bi dala mestu dodaten zagon, obenem pa predstavlja tudi lepo priložnost za promocijo države, regije, univerz in univerzitetnega športa v Sloveniji."

Kangler je sočasno poudaril, da številk, ki jih potrebuje mesto za organizacijo dogodka, država ne bo financirala v enem letu. V prvi vrsti prav tako ne računa le na državna sredstva, ampak želi, da država lastna sredstva prestrukturira tako, da bodo prireditelji univerzijade lahko kandidirali za evropska sredstva. Prireditelji so mnenja, da lahko "iz Bruslja" dobijo nekje med 80 in 120 milijonov evrov, to pa naj bi dodatno spodbudilo tudi zasebni sektor, da vloži od 120 do 180 milijonov. "Želimo si, da država ustrezno prestrukturira sredstva in nam posredno omogoči, da kandidiramo za evropska sredstva. Teh lahko dobimo med 80 in 120 milijoni, to pa bo tudi spodbuda, da zasebni sektor v načrtovane projekte vloži od 120 do 180 milijonov."