Vlada je pripravila dopolnitve zakona o Državnem svetu, s katerim namerava vsem 40 državnim svetnikom, med njimi je tudi sedanji predsednik sveta Janez Sušnik, prepovedati kakršno koli poklicno opravljanje funkcije, na katero so bili izvoljeni.
Prvi odstavek 62. člena veljavnega zakona o Državnem svetu iz leta 1992 določa, da je funkcija člana Državnega sveta častna, Državni svet pa je v svojem poslovniku svojemu predsedniku dopustil poklicno opravljanje te funkcije. To pa je v neskladju z zakonom in ustavo, je prepričan minister za javno upravo Gregor Virant, ki je odgovoren za strokovno pripravo in usklajenost gradiva.
Če bo vlada predlog v takšnem besedilu posredovala Državnemu zboru in ga bodo poslanke in poslanci sprejeli, bi zato po predlogu sedanjemu predsedniku DS prenehalo delovno razmerje v Državnem svetu. Kot članu tega državnega organa namreč za predsednika veljajo enaka pravila kot za ostale državne svetnike, kar pomeni, da lahko svojo funkcijo opravlja le častno, je zapisano v obrazložitvi predloga zakona.
Svetniki bodo lahko prejemali nadomestilo izgubljenega zaslužka
V izogib kakršnim koli nejasnostim je zato minister Virant predlagal nedvoumno rešitev, po kateri bi bila v zakonu jasna prepoved poklicnega opravljanja funkcije državnim svetnikom ob siceršnji določbi, da je funkcija državnega svetnika častna. Na tej podlagi bodo torej lahko prejemali nadomestilo izgubljenega zaslužka za čas opravljanja funkcije, ne bodo pa mogli biti v rednem delovnem razmerju v Državnem svetu.
Obravnava po skrajšanem postopku?
Pri predlogu za prepoved opravljanja poklicne funkcije se vlada sklicuje na eno izmed stališč ustavnega sodišča, ki je v eni izmed svojih odločb ugotovilo, da 100. člen poslovnika DS ne pomeni pravne podlage za izplačilo plače predsedniku DS, temveč imajo izplačila podlago v državnem proračunu. Minister Virant je v obrazložitev predloga zakona še zapisal, da bo imela uveljavitev predloga pozitivne učinke za državni proračun, saj se bodo zmanjšala sredstva, potrebna za delovanje tega državnega organa. Minister Virant tudi ob tem vladi predlaga, da naj predlog v Državni zbor posreduje za obravnavo po skrajšanem postopku.
Poklicna funkcija predsednika od leta 1993
Državni svet je svojega predsednika profesionaliziral leta 1993. Prvi predsednik Državnega sveta (od leta 1992 do 1997) Ivan Kristan zagovarja stališče, da je bila odločitev o profesionalnem predsedniku pravno korektna in pravilno umeščena v ustavno in zakonsko ureditev. Temu pritrjujejo tudi Državni svet v sedanji sestavi, ki je na svoji zadnji aprilski seji nasprotoval morebitnim posegom v svoj poslovnik. Vlada je DS marca pozvala, naj omenjeno nedoslednost odpravi, sicer bo sama ukrepala, še pred tem pa je DZ zavrnil spremembe, ki jih je predlagal DS in s katerim naj bi določbo o poklicnem predsedniku vnesli v zakon.
