Državni svet je tudi opozoril, da Slovenija z ratifikacijo nerazumno in po nepotrebnem hiti - državni zbor naj bi namreč o ratifikaciji odločal že v torek. Za pozitivno mnenje k zakonu o ratifikaciji je glasovalo 24 državnih svetnikov, eden je bil proti, eden pa se je glasovanja vzdržal.
Ratifikacijo Pogodbe o ustavi za Evropo so sicer podprli predstavniki večine interesnih skupin, ki so tudi opozorili da hitenje po njihovem mnenju onemogoča širšo javno razpravo o pomembnem dokumentu, s katerim se Slovenija odreka delu suverenosti. Opozorili so tudi na javnomnenjske raziskave, ki pričajo o tem, da velika večina Slovencev o njeni vsebini ne ve nič ali pa zelo malo. Po končani razpravi je svetnikom državni sekretar na zunanjem ministrstvu Božo Cerar zagotovil, da se vlada zaveda pomena približevanja vsebine ustave državljanom in je tako prav danes sprejela program informiranja javnosti, za katerega bo namenila 20 milijonov tolarjev.
Tudi komisija DS za politični sistem ter komisija za mednarodne odnose sta ob podpori ratifikaciji izrazili pomisleke zaradi hitenja. Kot je v imenu prve dejal Adolf Zupan, je pred vlado izjemna odgovornost tako pri seznanjanju kot tudi pri oblikovanju zavesti, da "zdaj živimo v novi družini evropskih narodov". Za odločanje o tako pomembni listini - Slovenija se odreka delu suverenosti, ki si jo je priborila šele pred dobrim desetletjem - bi si morali vzeti več časa, je dejal Zupan. Na predlog komisije za politični sistem je DS sprejel mnenje, da Slovenija s postopkom ratifikacije nerazumno in po nepotrebnem hiti.
Glede socialnih pravic je ustavna pogodba sicer slabša od dokumenta, ki ga je pripravila Konvencija o prihodnosti Evrope, vendar pa je poleg vloge ministrov, večje vloge nacionalnih parlamentov, itn. vredno podpreti tudi rešitve, ki bodo neposredno vplivale na življenje delavcev, je dejal vodja interesne skupine delojemalcev Dušan Semolič. Zagotovo je dobro vse, kar se navezuje na solidarnost in enakopravnost: ustava govori o socialno-tržnem gospodarstvu, o polni zaposlenosti, o socialnem partnerstvu - to so pomembna sporočila.
Ratifikacijo podpira interesna skupina delodajalcev, je dejal Jožko Čuk, sicer predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Za slovensko gospodarstvo in interesno skupino v DS je to zelo pomembna tema, še bolj pomembna pa je vstop Slovenije v Evropsko monetarno unijo. V ustavi je v glavnem zajet interes gospodarstva, zato interesna skupina na ratifikacijo gleda pozitivno, je dejal Čuk. Tudi pomisleki in nasprotovanja
Z ustavno pogodbo se bistveno spreminjajo odnosi znotraj EU in prav zato so se v nekaterih državah odločili , da o teh stvareh temeljito premislijo in si pred odločitvijo vzeli dovolj časa za široko javno razpravo, je poudaril Zlatko Jenko. Po njegovem je nesprejemljivo, da se želimo "kot mali poslušni vazali" pridružiti skupini držav, ki bodo ustavo ratificirale prve. Jože Ilc je napovedal, da zakona ne bo podprl, in sicer zaradi nesprejemljivega hitenja. DS bi lahko predlagal referendum, vendar pa bil to najbrž njegov labodji spev, je menil Ilc. Bojazen, da bodo poslanci prihodnji teden sprejemali evropsko ustavo, ne da bi jo pred tem dobro preučili, je izrazil Janvit Golob. Javnomnenjske ankete kažejo, da javnost o vsebini ni seznanjena, torej bo zadoščeno formalnosti, nikakor pa tudi vsebini.
Ratifikacija ustave ne sme pomeniti konec razprav o njeni vsebini, je opozoril Marko Juvančič, temveč jo je treba razumeti kot izhodišče za razprave, v katerih naj bi vsebino približali državljanom. Državni svetnik je prepričan, da lahko civilna družba, posamezniki, zainteresirane skupine in lokalne oblasti skupaj z vlado izboljšajo rezultat januarskega politbarometra, ki je porazen: zelo visok odstotek državljanov o pogodbi za ustavo namreč ne ve nič ali zelo malo, samo trije odstotki pa so izrazili mnenje, da so o njej dobro obveščeni.
