Drnovšek je predlog poslal državnemu zboru, za izvolitev pa bo moral Cvikl dobiti podporo 46 poslancev.
Milan Martin Cvikl je poleg tega, da je pomočnik uprave Nove ljubljanske banke, tudi direktor njenega centra za finančno upravljanje. Bil je tudi državni sekretar za proračun na ministrstvu za finance, med drugim je sodeloval pri osamosvojitveni denarni zakonodaji ob koncu osemdesetih in na začetku devetdesetih let. Prav tako uživa tudi široko politično podporo. Tako naj se ne bi ponovila zgodba iz prvega kroga, ko je Drnovšek presenetljivo za predsednico računskega sodišča predlagal Florjano Bohl, ki jo ni izrecno podprla nobena politična stranka. Kasneje je sicer kazalo, da bo vseeno dobila dovolj glasov v parlamentu, a so celo poslanci znotraj istih političnih strank glasovali različno. Ta mesec se je zato Drnovšek že v drugo posvetoval s predstavniki poslanskih skupin, koga naj predlaga za devetletni mandat predsednika računskega sodišča. Stranke so sicer predlagale različna imena, vendar so ob tem opozarjale, da so odprte tudi za druge predloge.
Podpora še vprašljiva
Za zdaj so podporo Cviklu napovedali le v dveh koalicijskih strankah LDS in DeSUS, ki štejeta skupaj 38 poslancev, Cvikl pa za izvolitev potrebuje najmanj 46 glasov poslank in poslancev. Kljub temu, da naj bi bili naklonjeni predsednikovi izbiri, pa se bodo v koalicijski ZLSD do predlaganega kandidata opredelili v sredo oz. v prihodnjih dneh. Ostale stranke se do kandidata, ki ga je predlagal predsednik republike, še niso opredelile ali pa nad predlogom niso navdušene.
Podporo predsednikovemu predlogu je napovedala največja parlamentarna stranka, LDS. Kot je pojasnil vodja poslanske skupine LDS Tone Anderlič, so v poslanski skupini verjeli, da bo med kandidati mogoče izbrati dober predlog. Prav zato v LDS pričakujejo, da bo Cvikl dobil zadostno podporo v državnem zboru. Tudi v poslanski skupini DeSUS nameravajo podpreti Cvikla. Že v okviru posvetovanj pri predsedniku je poslanec stranke Franc Lenko sicer napovedal, da nobenega izmed šestih kandidatov, ki so se odzvali Drnovškovemu pozivu, ne izključujejo, prednost ob odločanju v državnemu zboru pa so dali Milanu Cviklu, Silvi Jamnik in Andreju Engelmanu. V tej stranki tudi ne dvomijo v to, da Cvikl ne bi dobil zadostne podpore in ga bodo kot ustreznega kandidata tudi enotno podprli. V ZLSD se bodo do predlaganega kandidata opredelili v sredo oz. v prihodnjih dneh, šele nato pa bodo svoje stališče predstavili javnosti.
V SLS še niso zavzeli stališča do odločitve predsednika Drnovška. Danes so sicer imeli sejo poslanske skupine, vendar odločitve predsednika še niso poznali, je povedal vodja poslanske skupine in predsednik SLS Janez Podobnik ter dodal, da so pričakovali, da bo Drnovšek državnemu zboru predlagal edino kandidatko, vendar se to ni zgodilo. Za Silvo Jamnik kot kandidatko za mesto predsednice računskega sodišča so se v SLS namreč zavzeli že prejšnji teden na posvetovanju pri predsedniku republike. Tako pa se bodo v SLS o podpori Milanu Cviklu odločali na naslednji seji poslanske skupine, je dodal Podobnik.
Tudi v poslanski skupini SDS še niso zavzeli uradnega stališča do odločitve predsednika Drnovška, kot so povedali, pa naj bi se to zgodilo v prihodnjih dneh. Sicer pa so na posvetovanjih pred tednom dni za predsednika računskega sodišča predlagali vodjo notranje revizijske službe Aerodroma Ljubljana Martina Jakšeta. Ob tem so pojasnili, da njihov predlog ni ultimativne narave in da želijo sodelovati pri iskanju najboljšega kandidata, ki bi imel ustrezno podporo v državnem zboru.
V SMS še niso odločeni, ali bodo Cvikla podprli ali ne. Kot je dejal poslanec te stranke Marko Diaci, jih predsednikova izbira kandidata ni presenetila. Pričakujejo pa, da se bodo pred dokončnim odločanjem s kandidatom za položaj predsednika računskega sodišča sestali in da jim bo predstavil koncept vodenja te pomembne institucije. Na podlagi temeljitega pogovora bi se nato lahko odločili tudi o morebitni podpori kandidatu. Sicer pa je stranka mladih v okviru posvetovanj s predsednikom republike kot za njih najustreznejša podprla dva kandidata, in sicer svetovalca predsednika republike za razvoj in izobraževanje Marjana Podgorška in pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja Igorja Šoltesa.
Poslanci opozicijske NSi kandidatu, ki ga je predlagal Drnovšek, ne bodo namenili podpore. Kot je za STA dejal predsednik stranke Andrej Bajuk, predsednikovo odločitev obžalujejo, saj menijo, da je Cvikl povsem neprimeren kandidat za vodenje najvišje državne revizijske institucije. Cviklu očitajo, da se strokovno ni ukvarjal z revizijo javnih financ, prav tako pa je bil eden ključnih akterjev "zamegljevanja" javnih financ v času, ko je bil na mestu državnega sekretarja na finančnem ministrstvu pod vodstvom Mitje Gasparija (sedanjega guvernerja Banke Slovenije), da je prišlo do t.i. izravnalnega primanjkljaja. Prav zato Cvikl ne bi smel biti imenovan na mesto predsednika računskega sodišča, zlasti zato ker je predsednik imenovan za daljše mandatno obdobje.
Poslanca nacionalne stranke Saše Pečeta odločitev predsednika republike glede na Cviklove reference niso presenetile. Kljub temu pa v SNS opozarjajo na preveliko povezanost kandidata z dnevno politiko. Cvikl je namreč kot državni sekretar do nedavnega sodeloval pri pripravi državnega proračuna, ki pa je po mnenju nacionalne stranke slab. Prav to pa po njihovem mnenju meče slabo luč na kandidata. V SNS se bodo glede podpore še posvetovali, saj je funkcija predsednika računskega sodišča ena najpomembnejših funkcij v državi. SNS je sicer v okviru posvetovanj pri predsedniku republike podprla Igorja Šoltesa, vendar je bila odločitev v rokah predsednika republike, je še pojasnil Peče.
Antončiču mandat poteče konec januarja
Dosedanjemu predsednku računskega sodišča Vojku Antončiču mandat poteče konec tega meseca. V prvem krogu je sicer ponovno kandidiral, vendar je kasneje kandidaturo umaknil, na pšonovljeni razpis pa se ni prijavil.
