Kot je dejal zunanji minister Dimitrij Rupel, bodo štirje slovenski vojaki delovali v posebnem centru Al Islamija v bližini Bagdada, sodelovali pa naj bi pri usposabljanju iraških varnostnih sil. Obrambni minister Karl Erjavec je dejal, da naj bi vojaki v Irak odšli predvidoma najkasneje v dveh mesecih.
Predlog za sodelovanje Slovenije v misiji NATO je danes soglasno sprejela vlada. Erjavec je izpostavil, da naloge slovenskih vojakov ne bodo vključevale bojnih nalog niti sodelovanja v operacijah sil koalicije.
Mandat slovenskih inštruktorjev za urjenje pripadnikov iraških varnostnih sil bo šest mesecev z možnostjo ponovitve ene rotacije. Slovenski častniki oz. podčastniki bodo sodelovali pri usposabljanju iraških varnostnih sil, Slovenija pa bo zagotavljala tudi pomoč pri opremljanju teh sil, je povedal Erjavec.
Obrambni minister je še dejal, da ima Slovenija pripravljene pripadnike za to misijo, se pa še mora dogovoriti z zvezo NATO, katere pozicije bodo zasedli v okviru misije. V misiji je po besedah Erjavca trenutno nezasedenih še 20 odstotkov pozicijskih mest.
Napotitev za SD vprašljiva, za Drnovška pravilna
V SD so v prvem odzivu na odločitev vlade o napotitvi slovenskih vojakov v Irak izpostavili, da se varnostne razmere v Iraku v zadnjih dveh letih niso spremenile, zato je odločitev vlade po njihovih ocenah lahko vprašljiva. Dokončno oceno o tem pa bodo podali po petkovem sestanku strokovnega sveta SD za zunanjo in varnostno politiko, ki ga vodi predsednik stranke Borut Pahor.
V SD so ob tem pojasnili, da podpirajo dosedanje oblike sodelovanja Slovenije pri reševanju iraške krize. Gre za sodelovanje štirih inštruktorjev slovenske vojske za usposabljanje iraških varnostnih sil v tretji državi, ponudbo slovenske vlade iraškim varnostnim silam v vrednosti 5,2 milijona evra in prispevek v višini 24 milijonov tolarjev.
Slovenski predsednik Janez Drnovšek pa je ocenil, da je odločitev vlade v dani situaciji pravilna. Čeprav je bil po njegovem mnenju ameriški poseg v Iraku zgrešen, je potrebno Irak zdaj stabilizirati, ne pa pahniti v kaos. In prav je, da je tudi Slovenija sodelujoča država pri stabilizaciji Iraka, je pojasnil predsednik, hkrati pa opozoril, da Slovenija kljub temu ni tudi članica vojne koalicije v Iraku.
Postaja Slovenija del iraške koalicije?
Prvak največje opozicijske stranke LDS Jelko Kacin ocenjuje, da Slovenija z odločitvijo vlade o napotitvi slovenskih vojakov v Irak formalno postaja del iraške koalicije. Po njegovem mnenju so razmere v Iraku preveč nevarne, da bi lahko tvegali življenja slovenskih vojakov. "Nobene razlike ni: štirje, 40 ali 400 vojakov," je povedal Kacin.
Kacin je dejal, da se vlada o svoji odločitvi ni posvetovala z opozicijo in je o tem ni obvestila. "Ne vem, kakšne argumente in nova dejstva so našli gospodje Janša, Rupel in Erjavec za napotitev," se sprašuje Kacin. Od vlade pričakuje, da ima pripravljene vse odgovore in scenarije in da zna odgovoriti na vprašanje, kako bo ukrepala v primeru morebitne ugrabitve slovenskih vojakov.
SNS: Prisotnost SV v Iraku ni sporna
Predsednik SNS Zmago Jelinčič je v odzivu na današnjo odločitev vlade izpostavil, da gre v Iraku zdaj za operacije vzdrževanja miru. "Če bo Slovenska vojska (SV) pomagala Iračanom pri utrjevanju demokracije oziroma mirovnih procesov, prisotnost naših vojakov v Iraku ni sporna," je poudaril Jelinčič.
Zavedati se je treba, da nimamo več naborniške vojske, pri profesionalni vojski, kakršno imamo sedaj, pa so pravila delovanja bistveno drugačna, je izpostavil. Dodal je, da takšno delovanje ni bilo dopustno, dokler je vojska temeljila na naborniškem sistemu, zdaj ko imamo profesionalno vojsko, pa je to možno.
Odločitev Slovenije je pozdravila tudi zveza NATO v Bruslju. "Misija zveze NATO za usposabljanje varnostnih sil v Iraku je največja prioriteta iraške vlade. Vsi si želimo, da bi se iraške varnostne sile čimprej usposobile do te mere, da bi lahko same poskrbele za varnost v državi, kar pomeni, da bi jo lahko zapustile tako koalicijske kot tudi zavezniške sile," so povedali na sedežu NATA v Bruslju.
Zveza NATO se je za pomoč Iraku pri usposabljanju njegovih varnostnih sil odločila na vrhu v Carigradu junija 2004, na prošnjo iraške vlade. Usposabljanje poteka predvsem v Iraku, pa tudi v tretjih državah. Za pomoč državi so se zavezale vse zaveznice, ali skozi sodelovanje pri usposabljanju ali pa s finančno pomočjo in pomočjo v opremi.
Irak je sicer tema, ki je zavezništvo močno razdelila. Članice namreč spomladi leta 2003 niso uspele doseči soglasja o podpori ameriško-britanski koaliciji sil, ki je napadla Irak, da bi zrušila režim Sadama Huseina.
S pomočjo pri usposabljanju in opremi so se zaveznice po več kot letu dni spet poenotile, čeprav se nekatere med njimi, predvsem Nemčija in Francija, ki sta napadu na Irak najbolj nasprotovali, niso nikdar odločile za napotitev inštruktorjev v državo samo.
