Drago Šketa: Gre za različno interpretacijo tožilstva in sodišča. Tožilka Žgajnarjeva je naredila vse, kot je treba

Ljubljanskega župana Zorana Jankovića tožilstvo bremeni prejemanja podkupnine v povezavi s posli komunalnega podjetja in pogojevanja službe farmacevtke v zameno za spolne usluge. A tožilka Blanka Žgajnar je zamudila rok za vložitev zahteve za sodno preiskavo, zato je preiskovalna sodnica odločila, da se vsi dokazi, ki jih je policija pridobila s prisluhi, izločijo. Prav tako se morajo izbrisati zvočni posnetki.

Drago Šketa, generalni državni tožilec, je za 24UR ZVEČER povedal, da gre v dotičnem primeru za sistemsko vprašanje oziroma za različno interpretacijo primera. "Kazenski pregon se začne pred uvedbo kazenskega postopka in tožilka Žgajnarjeva je izvajala vse procesne aktivnosti ter delo opravila po pravilih."

Šketa pravi, da gre zgolj za različno interpretacijo sodišča in tožilstva. "Žgajnarjeva je naredila vse tako, kot je treba. Začela je s pregonom pred samo uvedbo kazenskega postopka in takrat roki še ne tečejo. Če tožilka ne bi začela pregona v dveh letih, se šele poda izjava o uničenju."

Razhajanja zgolj v interpretaciji

Če bo tako obveljala interpretacija sodnice, bi to onemogočilo pregon v več kot polovici težjih primerov, saj ne bi prihajalo do možnosti obtoževanja, razloži Šketa na praktičnem primeru: "Če se zgodi umor, mora policija pridobiti bančne podatke, prisluhe, odhodne in dohodne klice. Čez dve leti, ko iščemo neznanega storilca dejanja, bi se morali potemtakem ti podatki uničiti? Tako ne bi mogli raziskovati bančnih lukenj, pranja denarja v NLB ..."

Terminološko mora praksa delovati v smeri, da se storilce lahko preganja. Sodišče je odločalo le v vlogah predlagateljev, ki se nanašajo na hrambo podatkov po končanih postopkih. In pri tem državna tožilka ni naredila nobene napake. "Izkoristila bo vsa pravna sredstva in vložila pritožbo zoper sodniško odločitev," še zagotavlja Drago Šketa. 

Tožilstvo se bo pritožilo na izločitev prisluhov Jankoviću iz dokaznega gradiva

Specializirano državno tožilstvo je tako napovedalo pritožbo na odločitev preiskovalne sodnice, ki je v enem od primerov ugodila predlogu zagovornika Zorana Jankovića ter odredila izločitev in uničenje dokazov, ki jih je tožilstvo pridobilo s prisluškovanjem.

Zaradi sumov, da naj bi ljubljanski župan Janković od farmacevtke zahteval spolne usluge v zameno za redno zaposlitev v ljubljanskem Javnem zavodu Lekarna Ljubljana, so kriminalisti 17. decembra 2015 na Mestni občini Ljubljana in v prostorih Lekarne Ljubljana izvedli hišni preiskavi. Policija je kazensko ovadbo tožilstvu podala septembra lani, državna tožilka pa je zahtevo za preiskavo podala aprila letos.

Policija je zaradi suma kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje 15. septembra lani specializiranemu tožilstvu podala kazensko ovadbo, državna tožilka pa je zahtevo za preiskavo zaradi kaznivega dejanja jemanja podkupnine podala 21. marca letos. Vmes je torej prišlo do prekvalifikacije kaznivega dejanja, so pojasnili na specializiranem državnem tožilstvu.

Jankovićev zagovornik je 25. maja letos vložil predlog za izločitev dokazov, v katerem je zapisal, da se je rok, v katerem bi moralo tožilstvo začeti kazenski pregon, iztekel 17. oktobra 2016. Zahteva za preiskavo, ki je bila vložena aprila letos, je tako po navedbah zagovornika vložena več mesecev po poteku zakonskega roka.

Preiskovalna sodnica je predlogu ugodila in odredila izločitev in uničenje dokazov, ki jih je tožilstvo pridobilo s prisluškovanjem. Sklep še ni pravnomočen, tožilstvo pa je, kot rečeno, napovedalo pritožbo.

Vsi ti dokazi so pomembni med drugim tudi v primeru suma jemanja podkupnin iz KPL. Kot izhaja iz sklepa sodišča, so bile razlog za prisluškovanje namreč izjave priprtega nekdanjega direktorja Komunalnega podjetja Ljubljana (KPL) Ranka Mimovića glede domnevnega jemanja podkupnin, izplačil gotovine županovemu sinu Juretu Jankoviću ter prenakazil denarja na bančni račun družbe Patera.

Mesečno so se nato izdajale nove odredbe, ukrepi pa so se podaljševali in širili na druge osebe. Na podlagi prisluškovanja je tožilstvo začelo preiskovati še sume nezakonitosti pri posredovanju Jankovića pri enem od razpisov VO-KA.

Na tožilstvu vztrajajo, da so v obravnavani zadevi vsi dokazi, ki jih je tožilstvo predložilo sodišču ob vložitvi zahteve za preiskavo, pridobljeni v skladu z določili zakona o kazenskem postopku, so zakoniti in zakonito uporabljeni.

Na tožilstvu so prepričani, da niso zamudili roka za vložitev zahteve za preiskavo, "ker takšnega roka zakon eksplicitno niti ne določa", navaja Dnevnik. Dodali so, da je odločitev preiskovalne sodnice v nasprotju z namenom zakonodajalca, ki "dveletnega roka ni predvidel za primer, ko gre za pridobitev dokazov, na podlagi katerih ima tožilstvo namen nadaljevati kazenski pregon, pač pa le za takrat, ko gre za dokaze, ki zaradi svoje vsebine ne omogočajo začetka ali nadaljevanja kazenskega pregona".

Ob tem so na tožilstvu poudarili, da nikoli niso napovedali zaustavitve postopka in da so s privolitvijo sodišča opravili druga preiskovalna dejanja. Decembra 2015 je tožilstvo denimo dobilo zeleno luč za hišne preiskave na ljubljanski občini. Na tožilstvu menijo, da so s tem kazenski pregon začeli, ker "kazenski pregon pomeni vsakršno aktivnost državnega tožilstva, usmerjeno v pregon storilca kaznivega dejanja".

Vendar se preiskovalna sodnica ni strinjala s to razlago. Po njenem mnenju začetek kazenskega pregona ne predstavlja recimo odredba za hišno preiskavo, kazenski pregon se začne "z izjavo državnega tožilca, da zahteva uvedbo preiskave ali pa z vložitvijo obtožnice", piše Dnevnik.

Pravosodno ministrstvo v povezavi z zadevo Janković zahteva pojasnila tožilstva

Pravosodno ministrstvo v povezavi z odločitvijo preiskovalne sodnice, ki je v enem od primerov ugodila predlogu odvetnika Zorana Jankovića ter odredila izločitev in uničenje dokazov, ki jih je tožilstvo pridobilo s prisluškovanjem, zahteva natančna pojasnila vodje Specializiranega državnega tožilstva Harija Furlana. Poročilo pričakujejo do torka.

Kot so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu, so bili na podlagi objav v medijih v četrtek seznanjeni, da naj bi tožilstvo zamudilo rok za sprožitev kazenskega pregona v eni od zadev zoper ljubljanskega župana. V povezavi s tem so prejeli tudi več novinarskih vprašanj.

To mora med drugim vsebovati konkretno opredeljene podatke o časovnih okoliščinah obveščanja vodje tožilstva o stanju zadeve, o vsebini načrtovanih oziroma izvedenih ukrepov v zadevi ter o morebitnih ukrepih vodje tožilstva zaradi zagotavljanja učinkovitosti in enotnosti pregona.

"Dejstvo namreč je, da obstoječa zakonodaja vsebuje številne mehanizme, ki so uzakonjeni ravno z namenom obvladovanja tovrstnih tveganj, vendar pa morajo biti v praksi tudi uporabljeni," so zapisali na ministrstvu.

Specializirano državno tožilstvo mora poročilo pripraviti in posredovati do torka, ministrstvo pa bo odločitev o morebitnih nadaljnjih ukrepih sprejelo po proučitvi dokumentacije.

Na ministrstvu so ob tem opozorili, da prav takšni primeri krojijo podobo in vtis v javnosti o delovanju ali nedelovanju pravne države, zato v tej zadevi pričakujejo sodelovanje in odzivnost tako Furlana kot pristojne tožilke Blanke Žgajnar in generalnega državnega tožilca Draga Škete.

Ker dogajanje v zvezi s tem primerom po navedbah ministrstva deloma problematizira trenutno zakonsko ureditev, so izpostavili še to, da so bili pogovori v teh dneh o tem, ali gredo načrtovane spremembe kazenske zakonodaje, ki jih je za učinkovitejše delo organov odkrivanja, pregona in sojenja pripravilo ministrstvo, v pravo smer, precej obremenjeni z različnimi zatrjevanji o ustreznosti in zadostnosti obstoječe ureditve. Ta zatrjevanja pa se v odmevnih primerih, kot je ta, naenkrat diametralno spremenijo, so dodali.