Dovolj popuščanja?

Slovenski premier Janez Janša meni, da gre pri vprašanju gradnje nasipa na Muri pri Hotizi za nadaljevanje hrvaške politike enostranskih ukrepov. "Gre za spreminjanje stanja na območju, kjer meja še ni določena. In Slovenija tega ne bo več dopuščala. Popuščala je 15 let, zdaj pa je tega dovolj," je premier dejal na Kredarici, kjer je bil med udeleženci tradicionalnega pohoda na Triglav. Ob tem je poudaril, da meje katastrskih občin ne gre enačiti z državno mejo. "V veliki meri so bile te meje usklajene za sporazum Drnovšek-Račan, vendar ga hrvaška vlada ni ratificirala, zato pač ne velja in se je nesmiselno sklicevati na nekaj, kar nisi ratificiral," je še menil.

Slovenski minister za okolje in prostor Janez Podobnik pa je poudaril, da je imela Slovenija za obnovo trhlih nasipov vsa dovoljenja, denar in soglasja lastnikov, o čemer je obvestila tudi sosedo, a je ta na hitro in brez soglasij začela delati sama. “Ljudje imajo prav, stanje na dan 25. 6. 91 je tako, da je nasip vzdrževala Slovenije, edino logično je, da ga tudi zdaj,” je dejal. O hrvaškem skrivnostnem hitenju pa Podobnik pravi: “To je njihova neevropska poteza, za našimi ukrepi v celoti stojim.”

Sanader: Nasip je treba zgraditi

Hrvaški premier Ivo Sanader je na seji vlade v Zagrebu dejal, da je treba nasip pri Hotizi čim prej zgraditi, probleme, ki so se pri tem nastali, pa urediti z dogovorom obeh strani. "Če ni določena državna meja, obstajajo meje katastrskih občin," je kot izhodišče za pogovore izpostavil Sanader in spomnil, da bi morali nasipe končati tako na slovenskem kot hrvaškem katastrskem območju.

Omenil je tudi možnost, da bi slovenska podjetja sodelovala pri obnovi nasipa, ki je v interesu vseh prebivalcev na tem območju.

Dodal je, da sta se s slovenskim premierom Janezom Janšo dogovorila, da bosta državi skušali najti skupno stališče. Ob tem je poudaril, da je namen gradnje nasipa "zaščita prebivalcev z obeh strani meje pred poplavami, ne da bi ob tem prejudicirali sporazum o meji". Za gradnjo nasipa se je Zagreb po njegovih besedah odločil po lanskih katastrofalnih poplavah v Medjimurju.

Hrvaški predsednik Stipe Mesić pa je glede odnosov med državama v luči dogodkov na Hotizi dejal, da bi morali "vladi in strokovnjaki znova sesti za mizo" in "enega za drugim" rešiti odprta vprašanja. "Žal mi je, da s Slovenijo nismo rešili osnovnih problemov. Vedno je ena od držav pred volitvami, tako da stvari nismo dokončali," je dejal na novinarska vprašanja ob obisku v Požegi.

Mesić je še dejal, da Hrvaška večinoma dobro sodeluje s Slovenijo, čeprav imata državi odprta vprašanja "glede Piranskega zaliva, dolga varčevalcem Ljubljanske banke ter Trdinovega vrha in meje". Ob tem je izrazil prepričanje, da je treba ta vprašanja rešiti enega po enega, saj so poskusi reševanja v paketu bili doslej neuspešni. Prepričan je, da bi bilo z dobro voljo moč rešiti vsa odprta vprašanja, kjer pa to vendarle ne bi bilo mogoče, je treba iti na Meddržavno sodišče v Haagu, je še dejal Mesić.

Na Hotizi mirno

Na spornem območju pri Hotizi je sicer danes mirno. Hrvaška televizija HTV je poročala, da so hrvaški delavci tudi danes prišli na gradbišče nasipa, vendar ne delajo na spornem ozemlju. Potem ko je v četrtek popoldne posebna policijska enota Policijske uprave Murska Sobota zapustila mesto v bližini naselja Hotiza, ki je približno dva kilometra oddaljeno od mejnega prehoda Hotiza-Sveti Martin na Muri, se je danes znova vrnila na območje.

Na tem območju, kjer meja še ni določena, je pred dnevi zaradi obnove nasipa ob Muri pri Hotizi prišlo do zapleta. Hrvaški delavci so v ponedeljek podirali drevje in začeli graditi pot od mejnega prehoda do zaselka Mirišče, ne da bi obvestili slovenske lastnike zemljišč. To so počeli na območju, ki sicer leži v hrvaškem katastru, zemljišča pa so v slovenski lasti.