Hkrati morajo na Rdečem križu izkazati točne podatke o spornih poslih, saj jih v nasprotnem primeru čaka denarna kazen. Nesporno je, da je Rdeči križ v preteklih letih posojal tako proračunski denar, kot tudi sredstva, zbrana s prostovoljnimi prispevki. In če donatorji niso mogli nadzirati porabo denarja, bi ga lahko vsaj ministrstvo za zdravje, ki je vsako leto Rdečemu križu nakazalo čez 100 milijonov tolarjev. Na ministrstvu so sicer le zatrdili, da na žalost niso strokovnjaki za finančne transakcije.
V preteklih petih letih, ki jih je pod drobnogled vzelo računsko sodišče, je Rdeči križ skupaj na kratek rok posodil čez milijardo tolarjev dvajsetim podjetjem. Po drugi strani pa je RKS najel za dve milijardi in pol tolarjev posojil. Računsko sodišče je ugotovilo, da v poslovnih dokumentih niso zabeleženi resnični podatki. Glede na to, da je denar v več primerih krožil med Rdečim križem in podjetji, v katerih so delali funkcionarji humanitarne organizacije, in ker so finančno politiko vodili izključno vodilni, je izredno težko verjeti besedam nekdanjega sekretarja, da se je dobiček stekal tja, kamor bi se moral.
Ena takšnih sumljivih poslovnih potez je sodelovanje s Kočevsko hranilnico in posojilnico, v kateri je bil več let zaposlen Janko Jurca, ki je bil tudi desna roka Jeleniča na Slorku. Rdeči križ je pri omenjeni hranilnici najel kratkoročno posojilo, pri tem pa odplačeval nerazumno visoke obresti - TOM + 11,5 odstotka.
Kriminalisti so dopolnili julijsko poročilo, v katerem so osumljenega bremenili storitve kaznivega dejanja neupravičene uporabe denarnih sredstev, ki naj bi bila porabljena za drug namen, kot je bilo predvideno. Maja pa so zaradi nepravilnosti pri finančnem poslovanju v letih od 1998 do 2001 Jeleniča in nekdanjega pomočnika direktorja Slorka Janka Jurco ovadili zlorabe položaja ter dveh kaznivih dejanj neupravičene uporabe sredstev, pridobljenih v humanitarnih akcijah.
