Dogaja se tudi pri nas

Trgovina z ljudmi je groba kršitev človekovih pravic in napad na integriteto posameznika, je na posvetu o uveljavljanju konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi poudaril slovenski notranji minister Dragutin Mate. Ob tem je še opozoril, da Slovenija ni le tranzitna država, ampak tudi ciljna in izvorna država.

Zlorabe se dogajajo tudi pri nas

Na posvetu, ki je potekal na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani, so opozorili predvsem na pomen osveščanja javnosti o tem perečem in tragičnem problemu. Pomembno vlogo pri tem igrajo tudi mediji, so poudarili in pozvali k večjemu opozarjanju javnosti na tovrstne probleme.
Kot je opozoril Mate, "se ne smemo slepiti, da je Slovenija samo tranzitna država in da se problemi trgovine z ljudmi dogajajo le nekje daleč stran". Slovenija je tudi država izvora in zlorabe se dogajajo tudi pri nas, je poudaril minister.

Na pot, prepričani, da gredo v boljše življenje

Trgovina z ljudmi prizadene najbolj ranljive skupine, predvsem otroke in ženske, v manjši meri pa tudi moške. S tovrstnim kriminalom se ukvarjajo dobro organizirane skupine mednarodnega kriminala, proti njihovim načinom zlorab pa se je težko boriti, je nadaljeval Mate in pojasnil, da se krutosti dejansko začnejo šele na cilju, medtem ko se na poti oziroma na začetku žrtve pogosto niti ne zavedo, da so predmet trgovine z ljudmi.

V tej luči so tudi vsi standardni ukrepi organov pregona pogosto neučinkoviti, saj žrtve trgovine z ljudmi pogosto potujejo v veri, da gredo v tujino na delo, ne pa na primer v prostitucijo ali pa beračenje. Pogosto žrtve, zlasti otroke, na to pot podajo tudi njihovi lastni starši, ki jih preprodajalci prepričajo, da jih čaka boljše življenje. Zato bodoče žrtve trgovine z ljudmi meje pogosto prečkajo povsem legalno in zato je v boju proti tovrstni zločinski dejavnosti potrebno ubrati drugačne pristope, je poudaril Mate in pojasnil, da skuša Evropska unija zdaj problem reševati bolj dejavno zlasti v državah izvora in njihove prebivalce opozarjati, kaj jih dejansko čaka na poti v, kot mislijo, boljše življenje.

Pomembno je sodelovanje

Prav tako pa samo delo organov pregona ne bo dovolj, je še opozoril Mate in poudaril pomen sodelovanja med državo, nevladnimi organizacijami in tudi lokalnimi skupnostmi. Ključnega pomena je zlasti osveščanje otrok in javnosti, kaj so glavne pasti trgovine z ljudmi, je še pojasnil Mate in dodal, da Slovenija na tem področju izvaja tudi nekaj projektov, kot je na primer projekt Vijolica za osveščanje šolske mladine.

Pomembno pa je tudi opozarjanje javnosti na zlorabe trgovine z ljudmi, ki se dogajajo v njihovem okolju. Potrebno je doseči, da to družbeno ne bo več sprejemljivo, zlasti kar se tiče na primer sumljivih barov z eksotičnimi plesalkami in podobno, ki so lahko žrtve trgovine z ljudmi, je še dejal minister. Kot je pojasnil, lahko policija dobi informacije o zlorabi le od
žrtev ali pa od zaskrbljenih ljudi v okolici.

Tudi konvencija ima pomanjkljivosti

Po ministrovih besedah se Slovenija v boju proti trgovini z ljudmi trudi po svojih močeh, prav tako pa že dlje časa polno izvaja določila konvencije SE o ukrepanju proti trgovini z ljudmi, ki je bila sprejeta lani. Slovenija je to konvencijo podpisala, postopek ratifikacije pa še poteka, je še pojasnil Mate.

Na posvetu so sicer izpostavili, da omenjena konvencija SE, četudi v marsičem izboljšuje stanje na tem področju, vendarle ne izpolnjuje pričakovanj žrtev trgovine z ljudmi. Kot je opozorila Violeta Neubauer, ki je bila članica pripravljalnega odbora SE za omenjeno konvencijo, bi morale imeti žrtve večje pravice v postopkih. Pri obtoženih se običajno natančno ve, kakšen je obseg njihovih pravic, na žrtve pa se pogosto pozablja, je poudarila.