Amnesty International Slovenije (AIS) in organizacije The Equal Rights Trust vlado pozivata, naj predlog za ureditev položaja izbrisanih umakne, ker le-ta krši človekove pravice, in poskrbi za celovito popravo krivic izbrisanih prebivalcev.
Zakonski osnutek namreč po oceni obeh organizacij predstavlja nadaljevanje kršitev človekovih pravic izbrisanih in slabša njihov položaj. Osnutek predvideva pravno podlago za še več diskriminatornih dejanj oblasti, na primer tako, da se spremeni odločitev tudi za primere, ko so posamezniki že pridobili dovoljenje za stalno prebivanje. Osnutek prav tako ne zagotavlja retroaktivne povrnitve dovoljenja za stalno prebivanje vsem izbrisanim, zanika odgovornost državnih organov ter izrecno izključuje možnost odškodnin.
Po besedah AIS so bili med več kot 18.000 prebivalci, ki so bili 1992 izbrisani iz registra prebivalstva, takšni, ki so jih iz Slovenije prisilno izgnali, številni so izgubili službe oziroma se niso mogli več zaposliti, izgubili pa so tudi pravice do zdravstvenega varstva. Po informacijah slovenske nevladne organizacije jih na tisoče ostaja brez slovenskega državljanstva ali dovoljenja za stalno bivanje.
Zato Amnesty International in The Equal Rights Trust - ta je že 15. oktobra predložila svoje pismo Evropskemu sodišču za človekove pravice v zvezi s primerom izbrisanih - pozivata slovenske oblasti, naj vsem izbrisanim retroaktivno podelijo status stalnega prebivalstva in vsem, ki jih je izbris kakorkoli prizadel, nudijo odškodnine oziroma rehabilitacije. Organizaciji pozivata še k ustanovitvi neodvisne preiskovalne komisije za ugotovitev okoliščin, ki so vodile do izbrisa.
Uredili si bodo status za nazaj...
Vlada je v torek predstavila predlog ustavnega zakona, s katerim si bodo lahko državljani drugih republik nekdanje SFRJ, ki so bili izbrisani iz registra prebivalstva, za nazaj uredili svoj status. Pogoji za vložitev prošnje bodo, da so na dan 23. decembra 1990 imeli prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji in od tedaj v Sloveniji tudi dejansko živijo, vendar pod pogojem, da so že kdaj neuspešno zaprosili za stalno prebivališče.
Vloge naj bi obravnavali posamično, prosilci pa bodo lahko pridobili pravice za nazaj, vendar le od dneva, ko so prvič vložili takšno prošnjo. Zakonski osnutek poleg tega izključuje pravico do odškodnine, predvideva pa tudi zavrnitev prošnje za kandidate, ki so bili pravnomočno obsojeni zaradi hujših kaznivih dejanj ter v primeru, da so kot pripadniki JLA zavrnili poziv, naj prestopijo v teritorialno obrambo.
KOMENTARJI (48)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.