'Prostora za diplomacijo je malo'

Premier Borut Pahor je po današnji seji vlade dejal, da z italijanskim kolegom Silviom Berlusconijem glede vprašanja italijanskih plinskih terminalov pripravljata rešitve "v vzajemno korist" obeh držav. Slovenija namreč nasprotuje predvsem terminalu na morju, Italija pa na drugi strani tretjemu pomolu v Kopru in drugemu bloku Nuklearne elektrarne Krško (Nek).

Z Berlusconijem sta se po njegovih besedah pogovarjala, kako rešiti zaplet, "ki je na vidiku". "To pa je, da se intenzivno pripravlja tožba Slovenije zaradi terminalov, zlasti zaradi terminala na morju," je dejal premier. Kot je pojasnil, je za Slovenijo plinski terminal na morju nesprejemljiv že v osnovi, v Žavljah pa pričakujemo takega, ki bo izpolnjeval okoljevarstvene kriterije. Po drugi strani pa Italija enako iz okoljevarstvenih razlogov nasprotuje širitvi koprskega pristanišča na tretji pomol, "hkrati pa so dali vedeti, da slovenske oblasti ne bodo mogle sprejeti odločitve o drugem bloku Nek brez njihovega privoljenja", je pojasnil Pahor.

Pahor in  Berlusconi pripravljata rešitev tega zapleta, čeprav, kot je opozoril premir, je "v tem primeru prostora za diplomacijo malo, ker se je treba držati pravnih norm". Ne glede na to, pa bodo – ko in če bo rešitev pripravljena – o njej obveščeni tudi za to pristojni, je poudaril Pahor in s tem odgovoril na očitke iz vrst opozicije, češ da pristojni okoljski minister Roko Žarnić o vsej zadevi ni bil obveščen. "Mislim da to, da poskušava z Berlusconijem poiskati neko rešitev, kaže na željo, da se stvari uredijo v vzajemno korist," je še dejal.

Direktiva sama po sebi ne prepoveduje odobritve terminalov

Komisar za okolje Janez Potočnik je ob tem zagotovil, da bo Evropska komisija nedvomno zagotavljala, da se vprašanje plinskih terminalov rešuje v skladu s predpisi. Izpostavil je, da je "pomembno in prav", da Slovenija vprašanje temeljito analizira in "točno ve, kaj hoče, kaj želi in kaj lahko doseže".

Vprašanja, kot so plinski terminali v Tržaškem zalivu, na evropski ravni ureja direktiva o okoljski presoji, ki po Potočnikovih besedah državam nalaga, da večji projekti ne morejo biti odobreni brez presoje njihovih okoljskih učinkov in da je v primeru čezmejnih projektov potrebno posvetovanje s prizadetimi državami. "Ne prepoveduje pa ta direktiva sama po sebi odobritve projekta v primeru, da takšni učinki so. Skratka, je postopkovne narave." Izpostavil je, da "teoretično do kršitve te direktive ne more priti pred izdajo končnega uporabnega dovoljenja, kar sicer seveda ne pomeni, da je tudi že začeta gradnja".

Evropska komisija mora po uradni dolžnosti presoditi, ali je šlo pri postopkih za kršitev evropskih predpisov, če bi bili projekti odobreni z dokončnim dovoljenjem, pa bi nevladne organizacije ali Slovenija dokazovale kršitve. "To pa je povsem neodvisno od tožbe." Potočnik sicer Sloveniji in Italiji toplo priporoča, naj nadaljujeta pogovore in najdeta sporazumni dogovor, saj po njegovem prepričanju "v nobenem primeru ne more biti slabši od pravnega minimuma, ki ga zahtevajo evropski in italijanski predpisi". Komisija jima bo še naprej nudila vso potrebno tehnično pomoč, če bosta tako želeli.

Poslanci na izredni seji o plinskih terminalih

O plinskih terminalih so na izredni seji razpravljali tudi slovenski poslanci. Sejo je zahtevala poslanska skupina SDS, ki ni zadovoljna z odzivom vlade na izjave italijanske okoljske ministrice Stefanie Prestigiacomo, da so za Italijo pogovori s Slovenijo o plinskem terminalu v Žavljah končani.

Poslanci so sprejeli sklep, s katerim DZ skladno z resolucijo o strategiji severnega Jadrana poziva vlado, da sprotno pisno poroča DZ o dogovorih in odzivih v zvezi z umeščanjem plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Obenem so podprli sklep, s katerim vladi predlagajo, da preuči možnost, da bi aktivnosti časovnice skrajšala. "Vlada in ministrstvo poslancev ne obvešča, to je glavni problem, ki ga želimo izpostaviti," je poudaril poslanec SDS Danijel Krivec in izpostavil, da je premier danes po seji vlade dejal, da pričakuje, da bo terminal v Žavljah okoljsko sprejemljiv. "Gradnja terminala v tem zalivu je v nasprotju s sprejeto resolucijo o strategiji severnega Jadrana," je poudaril in dodal, da zato očitno ne veljajo sklepi DZ, niti tisti, ki se sprejemajo na odboru.

"Ker nas je sram, da imamo takšnega komisarja za okolje in ker so sklepi, ki so predlagani, skopi, jih ne bomo sprejeli," je svoj glas proti sklepom obrazložil Jože Tanko (SDS).

Franco Juri (Zares) je poudaril, da je na začetku seje kazalo, da se bodo poslanci poenotili in prišli demokratično do enotnih stališč, navsezadnje se 'že leta pogovarjajo o terminalih'. "Kaj sta si premiera Italije in Slovenije povedala v Libiji, bi zanimalo tudi nas in to zelo, kajti vplivi niso za tiho diplomacijo, zato pričakujemo, da bomo z vsebino pogovora čim prej seznanjeni," je dejal.

Jakob Presečnik (SLS) meni, da se Italija na slovenska nasprotovanja ne zmeni. "Tako izgleda, kaj se resnično dogaja, pa ne vemo, vsebina pogovorov med Pahorjem in Berlusconijem pa ni znana niti okoljskemu ministru. Pričakujemo, da vlada v skladu z evropskimi predpisi vodi postopke, s katerimi bodo zavarovani slovenski interesi," je dodal.

V poslanski skupini DeSUS vladi predlagajo, da se na tožbo dobro pripravi in pozdravlja enotno delovanje vlade in DZ glede vprašanj. "Da Italijani niso zanesljiv sogovornik, pa je pokazala italijanska okoljska ministrica," je dejal Franc Jurša. Da lahko Slovenijo skrbijo besede Prestigiacomove, je ponovil tudi Silven Majhenič (SNS).

Žarnić je poslancem pojasnil, da sta se s Pahorjem pred sejo srečala in da mu je povedal, da se je na kratko neformalno sestal z Berlusconijem, da sta začela neke pogovore in ko bodo pripeljali do kakšnega konkretnega sklepa, bo takoj obvestil vlado ali DZ. "Šlo je za neformalni pogovor dveh premierov, kar je neka normalna diplomacija," je dodal minister. "Ugotavljam, da imate vtis o moji neodločnosti med pogovorom s Prestigiacomovo. Tisti, ki me poznajo, vedo, da sem odločen, ko je treba. Glede na to, da je Prestigiacomova konec maja že tretjič povedala, da so pogovori o terminalih končani in da je to rekla že 10 mesecev nazaj, sem presodil, da na tako "svežo" novico ne gre reagirati na tako oster način," je izpostavil Žarnić, ki meni, da nepotrebna agresivnost ni dobra diplomatska praksa.

Franci Kek (Zares) današnjo sejo razume kot podporo vladi, da ostaja neomajna in da ne trguje. Krivec in Radovan Žerjav (SLS) pa sta opozorila tudi na izpolnjevanje resolucije o strategiji za severni Jadran, kjer se je Slovenija zavezala nasprotovati namestitvi plinskim terminalom, ostalo pa pričakujemo tudi od drugih držav v tem območju. "Danes ugotavljamo, da je ta resolucija mrtva črka na papirju. Pričakovali bi, da bo v skladu z resolucijo minister protestiral z enako mero, kot si je to dovolila italijanska kolegica," je dejal Žerjav.

Zvonko Černač (SDS) je prepričan, da je že med Italijo in Slovenijo že sklenjen nek dogovor. Neka odločitev je v ozadju že sprejeta, je dejal. "Nedostojno je, da se premier ne oglasi v DZ in ne pove, kaj bo pri tej problematiki naredil v prihodnjih dneh in ne mesecih," je poudaril.

Breda Pečan (SD) pa je menila, da je treba razmisliti, kako bomo usklajeno razvijali tako koprsko kot tržaško pristanišče.

Spomnimo ...

Slovenska vlada je sicer minuli četrtek naložila ministrstvu za okolje in medresorski komisiji za plinske terminale, da nadaljujeta s tehničnimi sestanki za čezmejno presojo vplivov na okolje za načrtovane plinske terminale v Tržaškem zalivu. Obenem je naložila okoljskemu ministrstvu, da skupaj z drugimi pristojnimi ministrstvi in vladnimi službami do 30. septembra pripravi izhodišča za pogovore in pogajanja med Italijo in Slovenijo glede umeščanja vseh večjih projektov v Tržaškem zalivu in njegovem priobalnem območju, ki bi lahko imeli čezmejne učinke na okolje.