'Delam štiri ure, obravnavajo pa me, kot da delam osem ur'

Na Facebooku se je pojavil zapis mamice podjetnice, ki ponuja varstvo otrok. Kot opisuje, se je znašla v hudih težavah, ki najverjetneje pestijo vse podjetnice, ki so bile lani na porodniškem dopustu, letos pa delajo skrajšani delovni čas zaradi varstva otrok. "Naj poudarim, da se ekstremno trudim, da bi podjetje vsaj približno normalno delovalo še naprej in ne bi bila odvisna od kakršne koli pomoči, pa vendar imam zgolj storitveno dejavnost in nas je covid-19 izredno prizadel," je zapisala.

Pojasnila je, da je morala spomladi zaradi vladnih ukrepov prenehati s svojo dejavnostjo varovanja otrok, vlada pa je ponudila pomoč, če so dohodki padli vsaj za 10 odstotkov. Ker je izpolnjevala pogoje, se je prijavila na razpis. "Mamice, ki smo bile lansko leto na porodniški, smo po trenutnem tolmačenju zakona obravnavane, kot da smo v letu 2019 delale 8-urni delovnik, sploh če je naše podjetje delovalo naprej. Tukaj pa sedaj nastopi naš specifični problem. Ker imamo v letu 2020 polovični delovnik, nas obravnavajo, kot da smo imele dvojni zaslužek. Njihovo tolmačenje zakona gre namreč nekako tako: če si v 4 urah naredil toliko in toliko prometa, bi ga v 8 urah pač enkrat več!" pojasnjuje. 

Na takšen način, pravi, so vse mamice, ki so bile lani na porodniškem dopustu, letos pa delajo polovični delovni čas zaradi starševstva, praktično niso upravičene do pomoči. "Podala bom primer (vse številke so izmišljene). Če je vaše podjetje lansko leto zaslužilo 30.000 evrov, bi morala mamica letos zaslužiti 13.000, da bi bila upravičena do pomoči v prvem paketu, saj si to tolmačijo, kot da si jih zaslužil 26.000! V drugem paketu pa lahko mamica zasluži 12.000 in si to tolmačijo, kot da je zaslužila 24.000 evrov," opisuje.

"Najverjetneje vam je jasno, da to ni mogoče. Tako vsi starši nismo upravičeni do pomoči, kljub temu da nam je država zapovedala zaprtje. Najbrž je vsem jasno, da za številkami stojijo plače, najemnine, stroški – in tako naprej žal ne gre več," dodaja. Hkrati je poudarila, da ne sedi križem rok in samo čaka na pomoč, ampak aktivno rešuje nastalo situacijo, a vendar pomoč zdaj, ko je vlada ponovno odredila zaprtje storitvenih dejavnosti, krvavo potrebuje.

Na Finančni upravi RS (Furs) uvodoma pojasnjujejo, da imajo starši pravico do skrajšanega delovnega časa, ki jo lahko uveljavlja eden od staršev, ki je v delovnem razmerju, kar pomeni, da je na delovnem mestu v resnici prisoten krajši delovni čas. Delodajalec tako delavcu plača po dejanski delovni obveznosti, država pa mu zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače do polne delovne obveznosti. Enako velja tudi za samozaposlene.

Kar zadeva ugotavljanja višine upada prihodkov, pa določbe ZIUZEOP in ZZUOOP zagotavljajo, da so vsi upravičenci ne glede na to, v kakšni situaciji se znajdejo, obravnavani na enakopraven način, pojasnjujejo na Fursu. "Navedeno je v določenih situacijah mogoče zagotoviti samo na način, da se izračunavajo povprečni mesečni prihodki," pravijo in razložijo, da so pri samozaposlenih, ki niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020,  do pomoči upravičeni tudi tisti, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 odstotkov (oziroma 20 odstotkov glede na določbo ZZUOOP) glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019.

In kaj to pomeni? V vseh primerih, kadar upravičenec ne posluje celo leto, se računajo povprečni mesečni prihodki. Upravičence, ki uveljavljajo pravico do skrajšanega delovnega časa, se skladno z namenom zakona obravnava kot upravičence, ki ne poslujejo celo leto. Njihova dejanska delovna obveznost je namreč krajša od standardne delovne obveznosti, ki jo sicer predstavlja 8 urno zavarovanje. Dejstvo je, da tisti, ki je zavarovan in posledično posluje manj kot 8 ur iz naslova opravljanja dejavnosti, časovno ne posluje enako kot nekdo, ki je zavarovan za 8 ur (saj očitno v preostalem času varuje otroka). "Torej posluje časovno manj, na letni ravni pa glede na standard polnega poslovanja, ki za namene tega člena izhaja iz zavarovanja in znaša 8 ur, to pomeni, da ne posluje celo leto," pojasnjujejo na Fursu. 

Besedno zvezo 'poslovati v celem letu' je namreč smiselno razlagati v skladu z namenom zakona (ugotoviti povprečne mesečne prihodke glede na dejansko delovno obveznost) in ne zgolj v povezavi s samim datumom registracije. Kakršna koli drugačna interpretacija te določbe bi vodila do neenake obravnave zavezancev, ki v časovnem merilu poslujejo manj od standardne delovne obveznosti. "Za namen ugotovitve pravilnega upada prihodkov je zato treba primerjati ugotovljene prihodke ob upoštevanju relevantnih spremenljivk, na podlagi česar je mogoče priti do enakovredno opredeljenih enot primerjanja," pravijo na Fursu.

Kot še pojasnjujejo, pride takšno izračunavanje v poštev pri tistih, pri katerih pride v letu 2019 ali 2020 do sprememb zavarovanja. "V konkretnem primeru je bila gospa v letu 2019 na porodniškem dopustu in prejemala nadomestilo iz naslova starševskega varstva, izračunanega na podlagi polnega zavarovanja (8 ur), zato je pravilno, da se tudi prihodki, ki jih ustvari v letu 2020 v okviru 4 ur aktivnega poslovanja, primerjajo na zgoraj opisan način."

Na Fursu še dodajajo, da navedeno izračunavanje velja tudi v primerih, kadar upravičenci prenehajo z uveljavljanjem pravice v letu 2020 in se način izračunavanja povprečnih mesečnih prihodkov uporabi tudi za leto 2019, kar je z vidika dokazovanja upada prihodkov ugodno za upravičence in je – kot obrazloženo – z vidika dejanskega poslovanja tudi pravilno.