Dekle umrlo med operacijo

Naj mi potem samo en pove, če ni bilo strokovne napake... zakaj je punca umrla? Kaj pa potem je strokovna napaka pri naših "svetniških" zdavnikih?

IGOR.GOJCIČ Lahko je biti po bitki general,mar nismo vsi, ni dobro posploševat,vsaka pšenica ima plevel,tudi med zdravniki ga je,slabe zdravnike bi morali izločit ta dobri,in pacienti smo konvertibilen glas kdo je dober,kdo ni... meni je bila najlepša pesem katero sem kdaj slišala,ko me je sine po težki operaciji poklical;;;;mama,,,čeprav sem vedela koliko šans ima,starš ne izgubi upanja,meni so zdravniki storili neizmerno veselje,zato jih spoštujem,in ne mečem vseh v en koš.. Neizmerno bolečino pa občutijo starši,ko otrok ne pokliče mama-tata,,besed ni,je le molk veliko ste povedali ,žal se strinjam z gojcičem,ino tam ki pravi,POMEMBNA JE DIAGNOZA,ČE ZAFURA ZDRAVNIK PRI DIAGNOZI, Potem pa je treba biti že prekleto dober da lahko sploh kaj popraviš,ponavadi se dogaja da je bolezen v taki fazi kjer se samo napake delajo koga krivit??? pa kaj ko smo za kako stvar krivi sami,naj spet koga iščemo za grešnega kozla kaj nismo ljudje preveč kompleksna bitja,ko hočemo vedet vse,v resni pa ne vemo nič

Nadaljevanje: Čeprav se zdi tako mišljenje sebično, zakaj je niso takrat pustili oditi, zakaj je narobe, saj je vendar treba znati zavestno potegniti črto in si reči to je to, to je ta čas, čas za slovo, malce grenko, a kljub temu. Če bi šlo za mojega otroka, in vprašanje kvalitete njegovega življenja, bi mu pustil oditi, glede tega nimam zadržkov, to je vendar gesta in izraz ljubezni, ki jo otrok od starša, ko je njegov čas, tudi pričakuje. Pred resnico in njenimi dejstvi si ne gre zatiskati oči. 'Za vsako ceno' (ne glede na posledice?), kot uči medicina zdravnike, žal ne, to je zastarela miselnost, in v nasprotjo z zdravim človeškim dostojanstvom in bitjem. Moravce moje sožalje, a psihični izpadi ti žal ne bodo pomagali, umiri se, že veste kaj vam, kot družini, storiti, in temu se je treba zdaj posvetiti. Ostali odgovori bodo še prišli. Izguba je huda in zna biti boleča, a s pravilnim razumevanjem smrti in umiranja, se da sprejeti tudi to. Spoznaje pride z izkušnjo in znanjem. Eno od spoznanj je, da telesna smrt ni konec, le konec v tej obliki.

Harrison="To so ljudje visokih etičnih in moralnih norm." Kjer so v ozadju dobički, so etične in moralne norme zelo prozorne zadeve. Res pa je, da se vedno najde zdravnik, ki ve kaj je prav in kaj ne. "Konec koncev, največja bolečina ostane svojcem in prijateljem. Žal, to je kruta realnost." Žal res je tako, svojci morajo z izgubo živeti, odgovornim in drugim ni treba, in hitro pozabijo, kar pa za svojce žal ne velja. Katacuka="In ni res da se na nas ŽIVIH učijo! Učijo se na MRTVIH na fax-u" To pojasni marsikaj, od objektivnega dojemanja telesa, do zanemarjanja duševne plati osebe, in še kaj. To pojasni zakaj kirurg tako zlahka spregleda ali ignorira druga težave, reakcije ali namige telesa oz. organizma, ne glede na to ali neporedno vezane na operacijo ali, še toliko bolj če niso neposredno vezane. Razlika je pač v tem, da truplo, lupina brez duše, ne reagira tako kot živo telo z dušo, če gledamo iz plati telesa, zato jim marsikaj v iskustvenem znanju manjka. Kdo se drži nepravilno priučenega vzorca in drže, seveda dela napake, žal tudi usodne. Gotovo ni lahko, z luknjami v znanju in prepričanjih, preiti iz mrtvega telesa, na živo telo, z dušo. Posledice neupoštevanja, zanemarjanja, ignoriranja razlik, so seveda sila neprijetne, in celo tragične. Katja07="Če pa že moram koga kritizirat iz zdravstva bi pa sigurno na prvem mestu skritizirala tiste, ki postavljajo diagnoze (kdorkoli pač). Oni so v 99% krivi, da pacient prehitro umre, ker marsikdaj nočejo prisluhnit pacientom in jih jemljejo z rezervo, predpišejo lekadol in te odslovijo v tistih parih minutah, ki jih imajo na voljo po zaslugi ministrstva za zdravje." Res je in prav žalostno dejstvo je, da se vse začne in konča pri diagnostiki, na katero pa je farmacija, v interese dobičkarstva, imela velik vpliv, in vprašljivost natančne in predvsem točne diagnostike, pa najsi gre za odrasle ali za otroke, še vedno na mestu. Ponekod, naprimer, že vsak drugi otrok jemlje ritalin, kar gotovo ni potrebno. Boskopetek="Noben kirurg nima namena enga spravit na drug svet, verjamem da se trudjo po svojih močeh, in na trenutke ko premislim kaj vse so zmožni kirurgi vse "nemogoče" danes narediti pridem do zaključka da so pravi čarovniki kaj use so zmožni naredit." Res po eni strani znajo biti pravi čarovniki, tudi v plastični kirurgiji, kar se tiče popravljanja poškodb, včasih zelo nenavadnih, ki so včasih tudi posledica njihovih posegov, kot denimo primer nekega dokumentarca, o možakarju, ki so mu odstranili pol obraza, zaradi neke bolezni, ostal je brez nosa in oči, naredili so mu masko, nov obraz, a je žal ostal popolnoma slep. Po drugi strani pa zdravniki ne vedo, kdaj je treba nehati in pacienta, osebo pusti oditi v onostransvo, torej pustiti umreti, ko ni več druge možnosti, v danih okoliščinah, ali pa ko je kvaliteta življenja daleč pod normalnim nivojem, ne glede ali gre za odraslega ali za otroka, konkoncev smo vsi enaki. Pred kratkim sem gledal oddajo o otroku, deklici, danes je mlada najstnica, ki je kot dojenček bila skoraj ob vso kožo, 90% izguba, pa so jo rešili, čemu (zakaj nasprotovati logiki), če o kvaliteti življenja ni možno govoriti, velja tudi za bližnje svojce, otroku so marsikaj zamolčali, zato bo v prihodnje še bolj grenko. Otrok se ne zaveda kaj ga še lahko, svoje sanje lahko kvečjemu samo sanja, le malo tega bo lahko uresničila. Baje bi rada bila zdravnica, si predstavljate. Čeprav se zdi tako mišljenje sebično, zakaj je niso takrat pustili oditi, zakaj je narobe, saj je vendar treba znati zavestno potegniti črto in si reči to je to, to je ta čas, čas za slovo, malce grenko, a kljub temu. Če bi šlo za mojega otroka, in vprašanje kvalitete njegovega življenja, bi mu pustil oditi, glede tega nimam zadržkov, to je vendar gesta in izraz ljubezni, ki jo otrok od starša, ko je njego

"Podpišite izjavo, da zdravnika(e) razrešujete odgovornosti za morebitno smrt ali trajni hendikep pacienta." oz. "Podpišite izjavo, da prevzamete odgovornost za morebitno smrt ali trajni hendikep pacienta." Morda preveč nazorno, pa vendar, to počnejo celo v primeru nesreč, ipd. marinap="Upam samo, da je to v resnici zaplet in ne malomarnost, saj je zadosti je ena tragedija, ne dve." Med zapletom (nenačrtovana, nepredvidena težava, reakcija, namig telesa) in malomarnostjo (spregledana, ignorirana težava, reakcija, namig telesa, oz. organizma) je velika razlika, in skrivanje malomarnosti, pod zaplet, klub navidezni podobnosti, pač ni na mestu. Res je problem, če zdravniška ekpa pri načrtovanju operacije, ne upošteva, zaradi nevednosti, neznanja, ali napačnega prepričanja, ki je lahko, žal, priučen, vsega, kar bi morala, vštevši prepogosto zanemarjeno duševno plat pacienta, kot osebe. "Zato res ne vem, kako nekateri lahko hladnokrvno komentirate življenjske usode, kot: saj je dekle vedela, v kaj se podaja... še za trinajsterico ne veste zagotovo, če je vedela, kaj dela..." Nevednost ne more biti opravičilo, preveč je že z rutinirano, preveč na splošno se uporablja in izrablja. Sicer pa ni pomembno, ko je prepozno, je prepozno. Dekle je gotovo vedelo, kakšno je tveganje, saj zdravniki vedno podajo birokratsko verzijo na papirju, toda vprašanje, koliko 'otrok' tako pisanje sploh razume, če še odrasli imajo probleme z tolmačenjem birokratsko 'zavitega' teksta. Vprašanje koliko so ji zdravniki povedali, vamo da so do 'otrok' zadržani, kadar gre strokovno plat njihovega dela oz. težav, ki jih ima pacient sam. Veliko odvisno tudi od znanja, sposobnosti razumevanja in interesov staršev, ki bdijo nad otrokom. Odrasli imajo veliko več 'maneverskega' prostora, in lahko sami pridejo do potrebnih informacij, kot otroci, manjši in najmlajši pa sploh nič, in so povsem odvisni od znanja, razumevanja in dobre volje odraslih. Kar se tiste nesrečne trinajst(eri)ice tiče, se ve, da je šlo za hudo malomarnost, in da so nekateri poznali, vedeli za nevarnost, nekateri pač ne, oz. so jo zanemarili oz. ignorirali, kot je pač tudi običaj, v tej človeški družbi. Na splošno pa ne gre za 'hladnokrvno komentiranje', pač za preprosta dejstva, ob katerih pa ni smiselno izvajati duševnih ali čustvenih ovacij in izpadov, s katerimi pa marsikdo zna kar pretiravati, kar dodatno potrjuje nizko ali nikakršno znanje in razumevanje, nekega, na tem nivoju neprijetnega, dogodka. Nekdo...="Pa kaj si pa tile mislijo... da smo ljudje popolni bebci... v posegu je bilo vse narejeno pravilno... zakaj pa je potem prišlo do predrtja srca???? Najbrž res zato ker je bilo vse pravilno narejeno... dejstvo pa je da spet ne bo nihče odgovarjal. jaz vem da se lahko take operacije zapletejo ampak ne dajat takih banalnih izjav..." Vsekakor res, nekateri še očitno ne vedo, da smo že dolgo v informacijski dobi, kjer še otroci vedo več, kot očitno mnogi odrasli. Če sledimo obrazcu, ki jim birokrati tako slepo sledijo, in zdravniki, in policaji, in še kdo, potem je res vse pravilno. Vendar pa mi vemo, da obrazec, papirnat ali priučen, programiran, kakor hočete, marsičesa ne upošteva, kar bi po vsej zdravi logiki moral. To seveda zelo spremeni sliko in rezultat vsakega primera. "na drugi strani mamo pa tisoče ljudi ki so jih zavozli do konca pa ti lahko naštejem 5primerov samo iz moje ožje familije ki sploh ni velika." To je druga plat medicine, ki jo ta prerada zanika, in je v statistikah sploh ne upošteva. Takih ljudi je povsod dovolj, povsod po svetu, v bistvu vsak pozna koga. To nikakor ne more biti odraz sodobne medicine. Harrison="To so ljudje visokih etičnih in moralnih norm." Kjer so v ozadju dobički, so etične in moralne norme zelo

Oprosti Moravce, tada niti enkrat nisem napisal: 'zdravniki niso nič krivi', treba je ločiti kdaj gre za zdravnike, kdaj gre za zdravstvo, kdaj za farmacijo, čeprav so med sabo soodvisni in povezani, ne vedno tako kot bi želeli. Eni so dobri, drugi niso. Povzetek: "Tovrstne operacije so rutinske, v Sloveniji pa jih izvajajo samo v UKC Ljubljana." Očitno ne tako zelo, morda bi morali uporabo terminologije 'rutinski' izločiti iz uporabe v medicini, ker zmotno, glede uspešnosti opracij, posredno navedenih pod tem imenom, zavaja ljudi, paciente. Rutina še ne pomeni jamstva, gotovosti. "Obe imata enako število zapletov.""da prav tako poročajo o podobnih zapletih.""posegov brez kakršnih koli zapletov." Zapleti ali ne, pogosto lahko opazimo izgovore in opravičila na zaplete. Vendar pa, zapleti ne opravičujejo napak, zato niso ne izgovor, ne opravičilo. "čeprav je volumen teh operacij, ki naj se izvajajo varno, za bolnike težko oceniti, ker je število takih operacij majhno. Zato je merilo število drugih prsnih operacij" Skrajno absurdno in nedopustno, kako naj bodo potem rezultati in statistike realni. Merilo uspešnosti varnostnih sistemov v osebnih avtomobilih, nikakor ne more biti merilo uspešnosti varnostnih sistemov v tovornjakih, saj vendar gre za dve različni stvari, pa čeprav na istem področju. Manipulacija, posploševanje in zavajanje, še ena v vrsti takih in podobnih primerov v zdravstvu. In ljudje zato plačujemo (pre)velike vsote. Madonca="operacija je sila nepredvidljiva reč, organizem pa živ objekt, ki se morda ne obnaša vedno po vseh zakonitostih," Res je, da je operacija nepredvidljiva reč, katere rezultat je pogojem z mnogimi spremenljivkami. Telo, oz. organizem je res živ 'objekt', ki sledi svojim zakonitostim, ki pa jih nujno ne poznamo vseh, kaj šele, da bi lahko vedenje in reakcije docela predvideli. Problem ozke medicinske specializacije je tudi ali predvsem v tem, da se neka ozka specializacija ukvarja zgolj z enim delom telesa, ne dojema ali obravnava pa ga celostno, kar ima za posledico da kirurg specializiran za eno zlahka 'spregleda' ali celo zanemari druge težave, reakcije ali namige telesa, oz. organizma. Da o zanemarjeni, ignorirani, duševni plati človeka, ne govorimo, ki ravno tako vpliva na rezultate operacije. Osebno menim, da je pretirana specializacija šla že malo predaleč, saj se prevečkrat dogaja, da 'specialci', težave, reakcije ali namige, povezane z drugimi specializaciskimi skupinami, 'spregledajo' ali ignorirajo. Kjer je enega preveč, je drugega premalo. Človek, oseba, njegovo telo je zreducirano na objekt, predmet. Odnos medicine je seveda temu primeren, kot da bi šlo naprednejši servis androidov. Splošen problem v današnji družbi, ta specializiranost, na katerenkoli področju, kar vodi posledično v pasivnost ljudi, ki se na to izgovarjajo, to opravičuje, češ, saj so oni specializirani za to ali ono, ljudje (tudi otroci) pa poleg njih umirajo. Artan="Nobena operacija ni brez tveganja in pred vsako, tudi pred povsem enostavno rutinsko operacijo, dobi pacient ali njegov zakoniti zastopnik v podpis izjavo, da se zaveda tega, da obstaja možnost smrti med ali po operaciji." Predhodno je treba izjavo dobro prebrati, tudi med besedami in vrsticami, da se ne bo, kar se žal tudi neredko, zgodilo, da bo izjava namenjena, ne vašemu varstvu, svojci (pa) nimajo od nje nič, pač pa varstvu in zaščiti spezializiranih riti, in seveda Bolnice same. "Vedno nekdo prevzame odgovornost za to tveganje." Ta nekdo je (običajno) pacient sam, odnosno starši, kadar gre za otroke, ki jim slabo prebrana in tolmačena izjava zaveže roke, v pravnem smislu. Saj vam zdravniki kar sami, brez slabe vesti, rečejo, med tem ko vam pomolijo list in pisalo pod nos, rekoč: &

ad_libitum, sicer nisem medicinec niti ne maram zdravnikov prav preveč. Ne maram jih zato ker dejstvo, da moram enega obiskat, pomeni da je z mojim zdravjem nekaj narobe, to pa seveda ni dobro :) (mala šala na moji strani ne preveč dobesedno vzet) Se pa strinjam s tabo. V bifeju je vsak doktor znanosti, politične filozofije, medicine in ne vem česa vse še. So stvari, ki jih je treba v našem zdravstvu uredit, to je jasno, predvsem divjo privatizacijo umirit (ne pa da bi preko napotnice čakal pol leta na pregled, če dam na mizo nekaj sto evrov dobim pa pregled takoj pri istem zdravniku na isti napravi)...ampak tudi ljudje se morajo zavedat da zdravniški poklic nikakor ni lahek.

AJA PA REKL SO DA JO BOM NEKDO DRUG OPERIRU EN PRIMARI DA JE TU RUTINSKA OPERACIJA

to dekle je bilo moja starejša sestra DA SO NUDILI POMOČ ŠE MOJE SOŽALJE NISO REKEL SAM VPRAŠAL SO ČE JE MELA PSIHIČNE TEŽAVE PA NITI POVEDAL NISO KDAJ JE UMRL PA ZAKAJ !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!... ZDELE MO IZ ČASOPISA ZVEDEL ZAKAJ JE UMRL TO KAR PA TUKAJ PIŠE JE PA ENA SAMA LAŽ!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!... IGOR.GORJIC PA NEHI PAMETOVATI KER NE VEŠ KAKO JE HUDO ČE TI UMRE STAREJŠA SESTRA PA STAVIM DA SI ZDRAVNIK KER PIŠEŠ SKOZ : ZDRAVNIKI NISO NČ KRIVI

Pa še en vidik bi izpostavila...ko simulirate, da vas nekaj boli zaradi bolniške, zaradi zavarovanja; takrat, če vam zdravnik podeli bolniško je vse vredu; če pa ne, pa je zdravnik, ki nima kompetenc za opravljanje svojega poklica. In kakorkoli, abdominalni kirurg si zasluži dosti višjo plačo, kot jo ima, v priemrjavi s splošno stroko.

A pljučna embolija je tudi napaka zdravnikov??? Ja, vse je napaka...udrihamo čez vse, tožimo, kjer se da...toliko o človečnosti in realnosti! LJudje, če ste tako pametni, pa pojdite študirat medicino. Upam si trditi, da niti 10% vas, ki ne veste o čem govorite, ne bi zdržalo takšnega tempa...v študijskem procesu in potem, ko opravljaš poklic. (ne mislim na splošne zdravnike).

Pa kaka usoda to ne obstaja, dohtarji so jo zamuštral ne. Godlikerji enkrat bote mogl začet napake prizanavat, pa če gre licenca jah pač gre, to spada k poklicu.

usoda ji ni bila naklonjena? bad.

Zdravniki niso nič krivi.NE; zopet bosta krivi snažilka in pa strežnica !.................

Odgovorni, izkažite spoštljivost do nesrečne deklice in njenih bližnjih ter priznajte neljubo zdravniško napako. Naredite etično in človeka (deklice) vredno dejanje, pokažite na svojo dejansko veličino in sposobnost prevzemanja odgovornosti tudi za tako tragične dogodke. Če že ne sme več živeti, dovolite deklici vsaj rahlo zemljo. Sicer pa vest ostaja... Globoko sožalje vsem njenim.

nadaljujem KRISTINKI: 12 letni študij, sekundarij, pa vse ostalo kar je potrebno, da naredi zdravnika dobrega OK! Vsa čast ljudem za odločitev. Samo tvoj zagovor je res slab... Niso bogovi praviš in v tem delu se strinjam... Naj se zavedajo tega vsi, ki opravljajo poklic zdravnika ali se zanj odločajo. Biti odgovoren oz. prevzeti odgovornost za storjeno napako je del tudi tega poklica.

Sem mislila, da se bom lahko vzdržala komentarja na tem forumu pa me je KRISTINKA potegnila za jezik: KRISTINKA ZDRAVNIKI NISO BOGOVI PRAVIŠ. TAKO JE! EDINO BOG IMA PRAVICO ŽIVLJENJE DATI IN VZETI... IN NE KAKŠEN SFALIRAN ŠTUDENT MEDICINE... ŽIVLJENJE JE SVETO, OTROK JE STARŠEM NENADOMESTLJIV. NEHVALEŽNO SE JE POSTAVITI NA KATEROKOLI STRAN V TAKO TRAGIČNI SITUACIJI.

igor.gojcic: 1. Veliko časa imaš. Verjetno si učitelj in ne razumeš tiste med nami, ki julija delamo 7-17h. Skrajšaj malo svoja sporočila, no. Ali pa pojdi za kolegi se zakajat v Amsterdam.... ne bom te preveč pogrešal :) 2. Moj komentar je bil 1. sožalje svojcem; 2. kritika (s sarkazmom) prepotentnih, ignorantskih cepcev, ki ob vsakem takem žalostnem članku navalijo... in masturbirajo. Preberi nekaj komentarjev pred mojim prvim, ti bo kmal jasno.

-Jula-="pa zamislite se, kaksen je vas stil zivljenja: stres, nezdrava (poceni) hrana, pijaca, cigareti in premalo gibanja (ne velja za vse ljudi in za vse bolezni, pa vendar vse bolj zivimo tak zivljenjski slog)? za moderna oblacila smo pripravljeni placati velike vsote, za zdravniski pregled pa stiskamo denarnice. kdo nam lahko pomaga, ce sami zase ne skrbimo?!" Res je način življenja in splošno zdravstveno stanje veliko pripomoreta k tragičnim posledicam, ko jih morda najmanj pričakujemo. Iz istega vzroka nekateri ne preživijo niti poškodb, zadobljenih v nesrečah, ki jih sicer zdrav človek, preživi, brez težav. Marsikaj je povezano, seveda. Za konec, sožalje svojcem nesrečne deklice, ki ji usoda ni bila najbolj naklonjena.

Katja07="Če pa že moram koga kritizirat iz zdravstva bi pa sigurno na prvem mestu skritizirala tiste, ki postavljajo diagnoze (kdorkoli pač). Oni so v 99% krivi, da pacient prehitro umre, ker marsikdaj nočejo prisluhnit pacientom in jih jemljejo z rezervo, predpišejo lekadol in te odslovijo v tistih parih minutah, ki jih imajo na voljo po zaslugi ministrstva za zdravje." Res je in prav žalostno dejstvo je, da se vse začne in konča pri diagnostiki, na katero pa je farmacija, v interese dobičkarstva, imela velik vpliv, in vprašljivost natančne in predvsem točne diagnostike, pa najsi gre za odrasle ali za otroke, še vedno na mestu. Ponekod, naprimer, že vsak drugi otrok jemlje ritalin, kar gotovo ni potrebno. Boskopetek="Noben kirurg nima namena enga spravit na drug svet, verjamem da se trudjo po svojih močeh, in na trenutke ko premislim kaj vse so zmožni kirurgi vse "nemogoče" danes narediti pridem do zaključka da so pravi čarovniki kaj use so zmožni naredit." Res po eni strani znajo biti pravi čarovniki, tudi v plastični kirurgiji, kar se tiče popravljanja poškodb, včasih zelo nenavadnih, ki so včasih tudi posledica njihovih posegov, kot denimo primer nekega dokumentarca, o možakarju, ki so mu odstranili pol obraza, zaradi neke bolezni, ostal je brez nosa in oči, naredili so mu masko, nov obraz, a je žal ostal popolnoma slep. Po drugi strani pa zdravniki ne vedo, kdaj je treba nehati in pacienta, osebo pusti oditi v onostransvo, torej pustiti umreti, ko ni več druge možnosti, v danih okoliščinah, ali pa ko je kvaliteta življenja daleč pod normalnim nivojem, ne glede ali gre za odraslega ali za otroka, konkoncev smo vsi enaki. Pred kratkim sem gledal oddajo o otroku, deklici, danes je mlada najstnica, ki je kot dojenček bila skoraj ob vso kožo, 90% izguba, pa so jo rešili, čemu (zakaj nasprotovati logiki), če o kvaliteti življenja ni možno govoriti, velja tudi za bližnje svojce, otroku so marsikaj zamolčali, zato bo v prihodnje še bolj grenko. Otrok se ne zaveda kaj ga še lahko, svoje sanje lahko kvečjemu samo sanja, le malo tega bo lahko uresničila. Baje bi rada bila zdravnica, si predstavljate. Čeprav se zdi tako mišljenje sebično, zakaj je niso takrat pustili oditi, zakaj je narobe, saj je vendar treba znati zavestno potegniti črto in si reči to je to, to je ta čas, čas za slovo, malce grenko, a kljub temu. Če bi šlo za mojega otroka, in vprašanje kvalitete njegovega življenja, bi mu pustil oditi, glede tega nimam zadržkov, to je vendar gesta in izraz ljubezni, ki jo otrok od starša, ko je njegov čas, tudi pričakuje. Pred resnico in njenimi dejstvi si ne gre zatiskati oči. 'Za vsako ceno' (ne glede na posledice?), kot uči medicina zdravnike, žal ne, to je zastarela miselnost, in v nasprotjo z zdravim človeškim dostojanstvom in bitjem. Polons="Ja, sem gledala posnetek in prebrala. Delali so na slepo. Postavlja se samo zakaj niso delali s kamero? Zdi se mi popolnoma razumljivo, da če delaš na slepo, da se kaj takega lahko zgodi, sej smo vendar ljudje. Nerazumljivo mi pa je, zakaj vodstvo ni odredilo kamere?" Na slepo, če pa so navoljo kamere. Težko je razumeti človeško logiko, ali bolje nelogiko, saj mnogi očitno niso sposobni logično razmišljat. Ne vem zakaj ne bi uporabili tehnologije če je in/ali je na voljo, povsem logično razmišljanje, zakaj ne uporabiti nečesa, če pa je navoljo. Hudir je, da se v tem svetu je ker se vse začne in konča z denarjem. Noben drug sistem ni 'zagrešil' toliko zla in tragedij, mnogo nepotrebnih, kot prav devarni sistem, noben drug sistem za sabo ni pustil in ne pušča toliko žrtev, mnogo nepotrebnih žrtev, kot prav denarni sistem. Sistem, ki mu je z drugimi skupno le to, da ne razlikuje me dodraslimi in otroki.