Lani našli 4271 neeksplodiranih ubojnih sredstev in zabeležili dve smrtni žrtvi

Predstavnik državne enote za neeksplodirana ubojna sredstva na Upravi RS za zaščito in reševanje Igor Boh je na novinarski konferenci pojasnil potek deaktivacije letalske bombe v Mariboru sredi januarja in poudaril, da takšna operacija spada med bolj zahtevne in nevarnejše.

Po prijavi najdbe so na teren takoj poslali ekipo iz Maribora, ki je opravila identifikacijo in ogled stanja. Prve informacije, ki so jih prejeli, so bile, da gre za klasično ameriško letalsko bombo in da so v njej še vedno nameščeni vžigalniki. "Pri vizualnem ogledu ni bilo opaziti poškodb prvega in zadnjega vžigalnika," je povedal Boh.

Kot je dodal, je pri izvajanju intervencije takega obsega še cel kup aktivnosti, ki jih ljudje ne poznajo. Po identifikaciji izvedejo tehnično analizo bombe, ki vodi do priprave elaborata, v katerem opredelijo, kako bodo pristopali naprej. Pred samim začetkom posega v bombo pa je treba izvesti še veliko drugih aktivnosti, med drugim pregled območja, kjer je bila najdena bomba, saj bi lahko prišlo do prenosa eksplozije, če bi bila na območju še kakšna bomba. 

Poskrbeti je treba tudi za kritično infrastrukturo in zagotoviti, da se v času izvedbe operacije napeljave zaprejo, plinohrami pa izpraznijo. Na Teznem so poleg vsega morali preveriti še, da na tirih ni nobenega vagona ali cisterne z nevarnimi snovmi, zapreti železniško progo, izprazniti območje, kjer so prebivalci.

Boh je pojasnil, da so poskrbeli tudi za to, da zmanjšajo vpliv eksplozije, če bi se zgodila nekontrolirana eksplozija. Tako so izkopali veliko jamo in jo obložili z balami sena, da bi se vplivi na okolje zmanjšali na minimum, in ob morebitni eksploziji ne bi bilo škode. Tehnične specifikacije so namreč nakazovale, da gre za 123 kg neto razstreliva, kar bi lahko povzročilo veliko materialno škodo, vplivi morebitne eksplozije pa bi bili vsaj kilometer od točke, kjer je bomba ležala.

Boh je povedal, da so za deaktivacijo bombe imeli pripravljeni dve opciji, odvijanje vžigalnikov ali kumulativno rezanje. Ker so bili v bombi mehanski vžigalniki in bomba ni bila poškodovana, so se odločili za odvijanje vžigalnikov. Ko so vžigalniki popustili, so jih lahko odstranili z bombe. Bombo so nato odstranili, medtem ko so vžigalnike uničili na samem kraju najdbe.

Boh je tudi pojasnil, da so v letu 2021 opravili 654 intervencij, kar je skoraj 30-odstotno povečanje od leta 2020. Našli so 4271 kosov, kar je cca. 11,7 kosa na dan. Tudi tu je opaziti občutno povečanje z letom 2020. Največ intervencij imajo sicer na SZ države, a, kot pravi Boh, obstaja velika verjetnost, da tudi drugje v Sloveniji naletimo na neekslplodirana ubojna sredtva, ki so nevarna, zato je treba z njimi ustrezno postopati. Lansko leto so namreč zaradi eksplozije neeksplodiranih ubojnih sredstev zabeležili dve smrtni žrtvi. Boh je ob tem pozval vse zbiratelje, naj bo teh nevarnih sredstvih ne posegajo, ampak naj raje zbirajo tista, ki niso nevarna.

Predstavnik državne enote za neeksplodirana ubojna sredstva na Upravi RS za zaščito in reševanje je predstavil še zlata pravila ob najdbi neeksplodiranega ubojnega sredstva. Ta so: najdenih predmetov se ne dotikamo, jih ne premikamo, jih ne prenašamo, pokličemo 112 ali 113 in počakamo do prihoda strokovnjakov. 

Boh še opozarja, da so neeksplodirana ubojna sredstva vsako leto starejša, zato so tudi vsako leto bolj nevarna in je treba z njimi previdno ravnati.