Državljani pa od ljudi, ki prevzemajo vlado, upravičeno pričakujejo, da se znajo jasno izražati. Če torej koalicijsko pogodbo beremo, kot je spisana, se obeta naslednje:
"Osebne prihodke iz kapitala in rent bomo vključili v osnovo za odmero dohodnine," so zapisali.
Torej bi dohodninska lestvica veljala za dohodke iz kapitala. Ti pa vključujejo ne le obresti od danih posojil in depozitov, ampak tudi od življenjskih in pokojninskih varčevanj.
Tu so tudi dividende in dobički iz vrednostnih papirjev. Govorimo torej o dolgoročnem varčevanju, ki bi izgubilo smisel, če bi koristi pobrala država.
Verjetno še več ljudi pa se tičejo nepremičnine. Promet z njimi tenutno urejajo trije davki. Dobički iz kapitala naj bi zdaj šli v dohodninsko osnovo. Gre za razliko med nakupno in prodajno vrednostjo, pri čemer poleg cene upoštevamo še vlaganja, že plačane davke ... No, namesto sedanje stopnje 25-odstotkov, ki se z leti še zmanjšuje, bi poslej plačevali dohodnino. Kar pri nepremičninah hitro pomeni, da bi padli najvišji dohodninski razred in bi država pobrala tudi polovico te razlike.
Dodatno pa, od 2002 do danes znaša inflacija kar 40-odstotkov, za toliko so se torej zvišale cene. In zdaj bi že od tega morali plačati dohodnino, kar pri nepremičinah hitro pomeni 10.000 evrov ali več, čeprav se realna vrednost ni spremenila.
Za podjetja bi ostal 19-odstotni davek od dobička. Če pa bi si lastniki izplačali dobiček, bi jih doletela še 50-odstotna dohodnina, kar pomeni že skoraj 60-odstotno obdavčitev. In to niso neki izbranci, v SLO je kar 98-odstotkov podjetij družinskih.
KOMENTARJI (563)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.