Med predlogi za izhod iz krize, ki jih je včeraj predstavila vlada, je tudi davek na nepremičnine. Vlada je potrdila le, da ga želi uvesti z začetkom leta 2014. Minister za finance Uroš Čufer je za 24UR ZVEČER dodatno pojasnil le, da se "pogovarjamo o približno enem promilu davka na nepremičnine", bolj jasno pa o davku še ni želel govoriti.
Na finančnem ministrstvu so za 24ur.com pojasnili, da dokler vlada ne potrdi dokončne oblike morebitne uvedbe davka na nepremičnine podrobnejših informacij ne bodo posredovali. Davek naj bi sicer nadomestil zdajšnje dajatve, torej davek od premoženja in nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč.
Davek na nepremičnine je davek, ki so ga slovenske vlade že večkrat omenjale. V času prve vlade Janeza Janše so takratni predstavniki finančnega ministrstva napovedovali, da bi tak davek dobili 1. januarja 2007, a so nato te načrte opustili. V Sloveniji nismo imeli popolne evidence nepremičnin in podatkov o njihovi tržni vrednosti, ki bi veljala kot osnova za obdavčitev. Tako so na Geodetski upravi RS (Gurs) začeli zbirati oziroma preverjati podatke o vseh stavbah.
Ideja o davku na nepremičnine se je ohranjala tudi v času vlade Boruta Pahorja in takrat naj bi bila davčna stopnja od 0,1 do 0,3 odstotka vrednosti nepremičnine. A realizacije tega predloga v času Pahorjeve vlade nismo dočakali.
Gurs pravi, da je evidenca dovolj dobra
Po obdobju zatišja glede davka na nepremičnine je ta predlog spet na mizi. Kritiki tega davka se pogosto obregnejo ob evidenco, ki so jo v zadnjih letih pripravili na Gursu, predvsem ko gre za ocene vrednosti nepremičnin. A minister Čufer pravi, da je evidenca Gursa po njihovih zagotovilih relativno kakovostna. "Ampak tako kot vse evidence jo bo treba sčasoma tudi izpiliti," je povedal Čufer. Dodal je, da se bodo pomanjkljivosti s tem, ko se bo evidenca začela dodatno uporabljati, razčistile.
Na Gursu so pojasnili, da so ob vzpostavljanju registra nepremičnin prevzeli podatke iz zemljiškega katastra in katastra stavb. Kot je znano, so manjkajoče podatke zajeli skozi popis nepremičnin. Gurs sicer z uporabo podatkov aviosnemanja države vzorčno pregleduje območje države. Če najde stavbe, ki niso vpisane v evidenco, lastnika pozove k posredovanju podatkov in v primeru nesodelovanja posreduje prijavo inšpekcijski službi.
V evidenci je okoli šest milijonov nepremičnin in na Gursu pravijo, da že zdaj evidenco uporabljajo v različne namene. Država jih uporablja tudi pri odločanju o upravičenosti do socialnih transferjev in za obdavčenje nepremičnin, ki presegajo vrednost 500.000 evrov. Ker evidenco že uporabljajo, lažje ugotovijo, kje so napake. Pravijo, da podatke čistijo in po potrebi tudi popravijo. "Menimo, da so evidentirani podatki dovolj dobri tudi za namen splošne obdavčitve nepremičnin," so še dodali na Gursu.
KOMENTARJI (106)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.