Cvikl: Zmagal je razum

Državni zbor je potrdil člane nove preiskovalne komisije o nakupu oklepnikov 8X8 ter po postopkovnih zapletih za predsednika komisije imenoval poslanca SD Milana M. Cvikla, (za 45, proti 14). Državni zbor tudi v drugo ni imenoval zamejskega Slovenca Marjana Terpina za člana programskega sveta RTV Slovenija. Do potrebne večina 46 glasov sta mu zmanjkala dva glasova, saj je uspel prepričati le 44 poslank in poslancev.

Dobro je, da je koalicija uvidela, da je prav, da ima opozicija v tem mandatu svojo prvo parlamentarno preiskovalno komisijo, je po imenovanju dejal Cvikl. Imenovanje komisije zato razume kot potrditev zmage razuma. Prvo sejo komisije, na kateri bodo začrtali delo, namerava sklicati konec maja oz. v začetku junija, potem ko se bo seznanil z vso dokumentacijo.

Cvikl je zadovoljen s sestavo komisije, saj je med člani "kar nekaj velikih poznavalcev te problematike".

Poslanska skupina SD je za predsednika komisije, ki naj bi preiskovala domnevno sporen vladni nakup finskih oklepnikov patria, predlagala nekdanjega poslanca LDS Milana M. Cvikla (SD). Čeprav mesto predsednika pripada predlagateljem zahteve za preiskavo, pa je bila Cviklova kandidatura kamen spotike, še zlasti njegovo delovanje v času, ko je bil predsednik komisije za nadzor nad porabo javnega denarja in naj bi kot predsednik te komisije po mnenju koalicije ravnal v nasprotju s parlamentarnim poslovnikom.

Koalicija za preložitev glasovanja

Med koalicijskimi poslanskimi skupinami Cvikl namreč ni užival zaupanja. Koalicijska večina je danes predlagala preložitev glasovanja, vendar pa sklep ni bil izglasovan. Predsednik DZ France Cukjati je zato sejo prekinil in sklical posvet vodij poslanskih skupin. Po posvetu so nadaljevali s postopkom imenovanja predsednika te komisije.

Alojz Sok (NSi) se ne strinja z načinom dela, "kot ga razume Cvikl v DZ in ne s takšnim načinom prestopanja, kot so ga uprizorili poslanci LDS". Tudi Rudolf Petan (SDS) meni, da ni nobenega jamstva, da bo Cvikl spoštoval poslovnik pri vodenju preiskovalne komisije. Franc Pukšič (SDS) pa nasprotno nima težav s sestavo komisije. Če je nekdo delal v nasprotju z veljavno zakonodajo, je dolžan odgovarjati pred parlamentom in volivci, je dejal Pukšič.

Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Žnidaršič je pred glasovanjem s proceduralnim predlogom predlagal, da bi skladno z dogovorom vodij poslancev koalicije o tem glasovali 7. maja. Temu sta v imenu SD in LDS ostro nasprotovala Miran Potrč in Rudolf Moge, češ da želi s takšnim načinom koalicija onemogočiti delovanje preiskovalne komisije, ki jo prvič v tem mandatu predlaga opozicija. Predlog za preložitev ni bil sprejet, saj mu je nasprotovala več kot tretjina poslancev.

"Nekoga je močno strah, da bi ta komisija začela delovati v predlagani sestavi," je menil Moge, zato gre za očitno zaviranje in zaušnico komisiji pred začetkom njenega dela. Edino normalno je, da tisti, ki so predlagali komisijo, predlagajo tudi njenega predsednika, pa je dejal Potrč.

V komisiji s člani sodelujejo vse poslanske skupine (z izjemo poslancev narodnih skupnosti), podpredsednik komisije je iz vrst koalicijske SDS Robert Hrovat.

Še ena preiskovalna komisija

DZ bo v četrtek odredil še eno orožarsko preiskovalno komisijo. To so zahtevali poslanci koalicijskih strank, potem ko predlagatelji prve preiskave niso privolili v njeno razširitev še s preiskovanjem domnevno spornih nakupov oborožitve in vojaške opreme vse od leta 1994 naprej. Nakup izraelskih havbic, minometov, šestkolesnih oklepnih vozil valuk, letal pilatus, vladnega leta falcon, obnovo zastarelih tankov sovjetske izdelave T55 bo tako preiskovala nova preiskava.