Knežji kamen so razstavili na sedežu deželne vlade v Celovcu na avstrijskem Koroškem. Tam naj bi ostal leto dni, zatem ga bodo premestili v dvorano grbov v celovškem deželnem dvorcu. Kot je ob tej priložnosti dejal koroški deželni glavar Jörg Haider, je knežji kamen starejši od Avstrije in zato najstarejši pravni simbol na avstrijskih tleh, ki naj bi vedno predstavljal enotnost dežele Koroške. Obenem je dodal, da naj "sosedi spoštujejo pravne simbole in simbole enotnosti in naj jih ne postavljajo pod vprašaj".
Kritike zaradi namere upodobitve knežjega kamna na evro kovancu
Knežji kamen, ki je zaradi namere Banke Slovenije, da ga upodobi na slovenskem evro kovancu za dva centa, na avstrijskem Koroškem postal predmet političnih razprav, je bil doslej na ogled v preddverju koroškega Deželnega muzeja. Zaradi načrtovane upodobitve knežjega kamna na slovenskem evro kovancu je koroška deželna vlada 25. oktobra sprejela resolucijo, v kateri poziva avstrijsko zvezno vlado, da v dvostranskih pogovorih poskrbi, "da se Republika Slovenija odpove uporabi osrednjega simbola koroške deželne zgodovine, kot je knežji kamen, na plačilnem sredstvu, ki ga izdaja Republika Slovenija in je uporabno po vsej Evropi". 23. novembra so knežji kamen na ukaz deželnega glavarja Haiderja premestili na sedež deželne vlade.
Knežji kamen po Haiderjevih besedah nikdar ni bil nacionalni ali nacionalistični simbol, temveč naj bi vseskozi predstavljal enotnost dežele Koroške z mejo na Karavankah in Krnskih Alpah na jugu. Znotraj te dežele pa so po njegovih besedah sobivali ljudje z različnim jezikom in kulturo.
Glede sedanje koroške razprave zaradi načrtovane upodobitve na slovenskem evro kovancu je Haider menil, da ne dopuščajo radi, da se knežji kamen uporablja za nacionalne simbole.
Koroška zgodovinarka: Ustoličeni knez ni vladal na ''slovenskih'' ozemljih
Koroška zgodovinarka Claudia Fräss-Ehrfeld je na slavju na sedežu koroške deželne vlade zatrdila, da "nikdar v zgodovini na knežjem kamnu ustoličeni slovansko-karantanski knez ni vladal na ozemljih, ki so danes del slovenske države". To naj bi priznali tudi slovenski zgodovinarji. Simbol knežje oblasti na Koroškem naj nikdar ne bi imel opravka z ozemljem južno od Karavank, v današnji Sloveniji torej.
