Slovenija

Četrt stoletja Slovenije v številkah: manjše razlike v plačah, več prijavljenih brezposelnih, manj porok ...

Ljubljana, 20. 06. 2016 12.45 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Pred osamosvojitvijo so direktorji zaslužili štirikrat toliko kot snažilke, zdaj je razlika v plači 3 proti 1. V letu 1991 je bilo v Sloveniji sklenjenih približno 8.200 zakonskih zvez, v 2014 kar 1.600 manj. Medtem ko je bilo konec leta 1991 prijavljenih približno 91.200 iskalcev zaposlitve, je bilo 24 let pozneje registriranih nekaj več kot 113.000 brezposelnih oseb.

Slovenija praznuje letos 25. obletnico razglasitve samostojne države, ob tej priložnosti pa je Statistični urad RS (Surs) pripravil nekaj zanimivih podatkov, ki prikazujejo, kaj vse se je v tega četrt stoletja zgodilo v naši ljubi domovini.

Zaposlovanje

Najprej gremo na področje, ki je morda trenutno največji trn v peti naše vlade – zaposlenost. Med mlajšimi od 26 let je sedaj manj iskalcev zaposlitve kot pred štiriindvajsetimi leti. Decembra 1991 je bilo v Sloveniji v podjetjih in drugih organizacijah (razen zasebnih) zaposlenih približno 675.900 oseb. Po podatkih iz Statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva je bilo konec decembra 2015 zaposlenih nekaj več kot 714.500 oseb.

Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je bilo decembra 1991 prijavljenih približno 91.200 iskalcev zaposlitve, kar je 64,4 odstotka več kakor v istem mesecu leta 1990. Od skupnega števila brezposelnih v 1991 je bilo 45,6 odstotka iskalcev zaposlitve mlajših od 26 let. 24 let pozneje, decembra 2015, je bilo registriranih nekaj več kot 113.000 brezposelnih oseb, in 11,4 odstotka od teh je bilo mlajših od 26 let.

Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je bilo razmerje med povprečnim številom zavarovancev in povprečnim številom upokojencev v letu 1991 2,08 proti 1, v letu 2015 je bilo to razmerje 1,37 proti 1.

Plače

Ko govorimo o službah, je prav da pogledamo še plače: za nekatere dobrine delamo sedaj manj časa, za zasluženi znesek pa lahko kupimo več, kar je dobro.

V letu 1991 je bila Slovenija razčlenjena na 62 občin, v 2016 jih imamo 150 več.

Povprečna mesečna neto plača je namreč v letu 1991 znašala 10.322 nekdanjih tolarjev. S to plačo smo si na primer lahko kupili 397 kilogramov črnega kruha ali 85 kilogramov govejega mesa s kostjo. Za nakup ene enote prve dobrine je bilo potrebnih 27 minut delovnega časa, za nakup druge pa 124 minut. V 2015 smo si s povprečno mesečno neto plačo lahko kupili 542 kilogramov črnega kruha ali 125 kilogramov govejega mesa s kostjo. Za nakup ene enote prve dobrine je bilo treba delati 8 minut manj, za nakup druge dobrine pa 43 minut manj kot v letu 1991.

Na Sursu sicer opozarjajo, da gre za zelo zahtevne primerjave, saj nekateri podatki zaradi različnih metodologij in načina zbiranja niso primerljivi z novejšimi podatki ali pa se sploh ne zbirajo več. Jih pa kljub vsemu objavljajo, saj so zelo zanimivi in veliko povedo o takratnih in sedanjih razmerah.

Kultura

Slovenska filmska proizvodnja je v 1991 ustvarila štiri celovečerne filme, v 2014 pa 15 (11 igranih in 4 dokumentarne). Filmske predstave v kinematografih si je v 1991 ogledalo 1,8 milijona obiskovalcev, v 2014 pa 1,9 milijona, torej skoraj prav toliko. Ta podatek je odraz velikanskega razvoja informacijske tehnologije. Število obiskovalcev se v tem obdobju ni bistveno povečalo zato, ker so se zaradi razvoja tehnologije bistveno povečale možnosti za spremljanje filmske produkcije kar doma.

V 1991 je v Sloveniji izšlo 123 knjig na 100.000 prebivalcev, v 2015 pa 239 na 100.000 prebivalcev.

Med mlajšimi od 26 let je bilo leta 2015 manj iskalcev zaposlitve kot pred štiriindvajsetimi leti.
Med mlajšimi od 26 let je bilo leta 2015 manj iskalcev zaposlitve kot pred štiriindvajsetimi leti. FOTO: Miro Majcen

Poroke in razveze

Povprečna starost ženinov je bila v letu 1991 28,6 leta, neveste pa so bile povprečno 3 leta mlajše. V 2014 je bila povprečna starost ženinov 34,5 leta, neveste pa so bile v povprečju 2,7 leta mlajše. V 1991 je bilo v Sloveniji sklenjenih približno 8.200 zakonskih zvez, v 2014 približno 1.600 manj.

Največ moških, ki so sklenili zakonsko zvezo v 1991, je opravljalo poklic iz poklicne skupine rudarji, industrijski in podobni delavci, največ žensk, ki so se poročile v tem letu, pa poklic iz poklicne skupine strokovnjakinje in umetnice. Približno 800 (ali 10 %) zakonskih zvez je bilo sklenjenih med ženini in nevestami iz omenjenih dveh poklicnih skupin.

V 1991 je bilo razvezanih približno 1.800 zakonskih zvez, v 2014 pa približno 640 več.

Kaj pa razlike v plači?

Povprečna mesečna neto plača vodilnih delavcev in povprečna mesečna neto plača snažilk sta bili v letu 1991 v razmerju 4 proti 1. V letu 2014 je bilo po veljavni klasifikaciji poklicev razmerje med zakonodajalci, visokimi uradniki in menedžerji (poklicna skupina 1) ter poklici za preprosta dela (poklicna skupina 9) približno 3 proti 1.

Povprečna mesečna neto plača vodilnih delavcev in povprečna mesečna neto plača snažilk sta bili v letu 1991 v razmerju 4 proti 1. Danes je to razmerje približno 3 proti 1.
Povprečna mesečna neto plača vodilnih delavcev in povprečna mesečna neto plača snažilk sta bili v letu 1991 v razmerju 4 proti 1. Danes je to razmerje približno 3 proti 1. FOTO: Thinkstock

V času osamosvojitve smo našteli približno 1.400.000 prihodov turistov, v 2015 približno trikrat več.

V 1991 je povprečno stanovanje merilo 69 kvadratnih metrov, v letu 2014 pa skoraj 81 kvadratnih metrov.  Število oseb v povprečnem stanovanju se je od 1991 do 2014 zmanjšalo s 3,1 na 2,4.

Še več zanimivih informacij ob 25. obletnici razglasitve samostojne Slovenije je Surs zbral in objavil na podatkovnem portalu SI STAT.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • praznicna
  • razvlazilec
  • kosilnica
  • orodje bosch
  • vrtna hisa
  • agregat
  • vegira
  • kovinski regal
  • ceplinik
  • radiator
  • lestev
  • cistilec
  • plastici regal
  • delovna miza
  • kovinska omara
  • kovcek

KOMENTARJI (495)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Transformerji
21. 06. 2016 12.44
-1
Nikar ne zamudite današnje oddaje Preverjeno - Romi v Žabljeku se pritožujejo, da živijo kot živali - pa to ni res - so živali, ki se razmnožujejo glede na vreme in čas in glede na hrano, ki je ne moreš nikjer dobiti . Nič ne delajo, ne hodijo v šole, se samo razmnožujejo in čakajo, da bodo čisto vse dobili zastonj - na račun davkoplačevalcev. Če živijo kot živali, naj si omislijo svoje naselje kot živalski vrt ; vstopnina in ogled njihovega načina življenja.
Transformerji
21. 06. 2016 11.11
+3
Kakšen članek - sama statistika, ki ne odraža dejanskega stanja ne prej, kaj šele sedaj!
Transformerji
21. 06. 2016 11.13
+3
In tisti, zaposleni v statistiki, so verjetno dobro plačani!
Skunk Works
21. 06. 2016 09.40
+0
o pozdravljeni, sem si že malico zaslužila...
prašek
21. 06. 2016 10.08
+0
Skunk Works
21. 06. 2016 10.19
+0
pa še zdrav je...če bi ga poskusil vsako jutro eno pest, bi ti možgani bolje delovali...
korintos23
21. 06. 2016 10.46
+0
Za konje in osle je oves res odličen! hahaha
Skunk Works
21. 06. 2016 10.51
+1
prašek
21. 06. 2016 11.29
+0
Obstajajo tudi konji ženskega spola, rečemo jim : kobile !
Skunk Works
21. 06. 2016 11.44
+0
kako se pa vidva ne znata obnašat...js, ni kaj...
askralj
20. 06. 2016 21.58
+3
Zakaj nas mediji vlade ne primerjajo z drugimi državami pred četrt stoletja in nas primerjajo z nami samimi... A nas hočejo tolažit?! Ta vlada nas je prodala na jug to je dejstvo
prašek
21. 06. 2016 08.09
-1
korintos23
21. 06. 2016 10.47
+1
Imaš absolutno prav, saj pa te vemo koliko je Cerar na jug prodal raznih medikamentov!
FoglofffTunekkk
20. 06. 2016 21.36
+1
Treba bo iti spat...admin lomasti po forumu... brunda brunda...izbris...brunda brunda...izbris...brunda brunda...izbris... Lahko noč !!!
korintos23
20. 06. 2016 21.00
+5
Dečki a gremo spat? Marjan bi rad imel zaključno besedo.
askralj
20. 06. 2016 20.59
+5
Ob osamosvojitvi smo se sramovali če se nas je zamenjalo z slovaško sedaj je obratno. S kom se naj primerjamo kot z jugo ko nas vse države prehitevajo in smo vse prodali na balkan.
korintos23
20. 06. 2016 20.59
+3
askralj
20. 06. 2016 21.57
-3
korintos23
20. 06. 2016 20.56
+10
Slamnati Marjan trdi da je 8000 SDS-ovcev zapustilo Slovenijo in odšlo delat v tujino, a je tam spe kriza?
srebrnibreg
20. 06. 2016 20.48
+2
Rozika je pa dobil spet poste iz Trstenjakove, da jih prilepi. Spet bo plača.
Skunk Works
20. 06. 2016 20.39
-1
In to je to, brez amerikanskih milijard, bi tudi slovenci stali po štiri ure v vrsti za štruco kruha, klobase bi videli samo narisane, na avto, oziroma surogat avtomobila bi čakali do 25 let itd...kot v deželah vzhodne evrope......In veste kaj, bilo bi zdravilno, če bi to doživeli, saj bi narodu do konca to izbilo iz glave levo bolezen......kot jih je višegrajcem, in nas lepo šišajo, slovenčki boste pa sedaj vi lahko prodajali kmalu kramo ob cesti po vrnitvi z jadrana, v kolikor boste sploh še lahko šli.........
srebrnibreg
20. 06. 2016 20.42
+2
Brez Kitajskih trilijonov bi tudi Američani stali po štiri ure v vrsti za štruco kruha in vse ostalo kar si rozi napisal.
Skunk Works
20. 06. 2016 20.35
-2
Marsikdo verjetno tudi še vedno pomni, kako je bilo potrebno za povsem običajne kavbojke, majonezo, kavo in banane v tujino. Ne samo to, z razvojem računalništva, ko je ves svet vedel, da bo prihodnost temeljila na računalniški tehnologiji, so morali Jugoslovani računalnike, po domače, “švercati” v “domovino”, saj so bili visoko obdavčeni, na trenutke pa je veljalo celo prepričanje, da gre za vohunske naprave. Ali je to ta ekonomija, o kateri nam stalno pripovedujejo?
srebrnibreg
20. 06. 2016 20.43
+3
kori- od kdaj pri nas moški imajo otroke?
deathbite
21. 06. 2016 10.49
+3
Sedaj pa ni denarja ne za kavbojke in ne za kavo. Vrst ni na meji, so pa pred RK in Karitasom.
Skunk Works
20. 06. 2016 20.34
+0
Zaradi pomanjkanja bencina se je morala država zatekati v skrajne ukrepe: eden od takšnih ukrepov je bila tudi uvedba sistema par-nepar (na določene dneve niso smeli voziti avtomobili z neparnimi registrskimi številkami, na določene pa avtomobili s parnimi registrskimi številkam), ki mu je sledila uvedba bonov za bencin (vsak voznik je lahko za avtomobil dobil največ 40 litrov bencina na mesec). Poleg bencina je v trgovinah med drugim primanjkovalo tudi kave in pralnih praškov, pogosti so bili tudi električni mrki zaradi varčevanja.
Skunk Works
20. 06. 2016 20.33
-1
Problem neproduktivnosti ekonomije se je skušalo reševati s tiskanjem denarja oziroma inflacijo. Ta je bila problematična od samega nastanka jugoslovanske ekonomije. Ker se podjetja enostavno niso mogla preživljati na trgu – predvsem na tistem pravem trgu, v tujini -, je morala posredovati država, da so lahko podjetja premostila likvidnostne težave. Inflacija je bila, še posebej v današnjih razmerah, ko se soočamo z deflacijo, gromozanska. Povprečna monetarna ekspanzija je v osemdesetih letih znašala približno 100 odstotkov, kar pomeni, da so se cene samo v enem letu podvojile.
Skunk Works
20. 06. 2016 20.33
-1
Danes pogosto slišimo, da je bila Jugoslavija dežela služb in obilja. Tisto, kar pa se velikokrat pozabi omeniti, je to, da je bil za to potreben izgon jugoslovanske delovne sile. Sredi šestdesetih let je skoraj sočasno z začetkom naraščanja javnega dolga začela naraščati tudi brezposelnost. Ko je ta znašala več kot sedem odstotkov, so se vrata jugoslovanskih meja odprla. V tujino, predvsem Zahodno Nemčijo in Avstrijo, se je do leta 1973 odpravilo skoraj 700 tisoč Jugoslovanov, nato pa v prihodnjih letih še nadaljnji milijon.
Skunk Works
20. 06. 2016 20.32
-1
lepo je malo prebrati, česa smo se rešili....
Skunk Works
20. 06. 2016 20.32
-1
Jugoslovanska ekonomija je kljub svoji neproduktivnosti zdržala presenetljivo dolgo. Temu je botrovala ogromna pomoč ZDA Jugoslaviji – Zahod je namreč po sporu med Titovimi komunisti in Sovjetsko zvezo leta 1948 iz strateških razlogov denarno podpiral Jugoslavijo. Danes malokdo pomni višino sredstev, ki jih je Jugoslavija prejela s strani Združenih držav Amerike. Po drugi svetovni vojni je v obliki industrijske opreme ali monetarnega “daru” prejela 47 milijard dolarjev. Da gre za izredne številke, priča podatek, da so vse države zahodne Evrope v okviru Marshallovega plana skupaj prejele 12 milijard
Skunk Works
20. 06. 2016 20.31
-2
Jugoslovanski javni dolg je skokovito naraščal od šestdesetih let prejšnjega stoletja naprej. Naraščal je (približno za 17,6 odstotkov vsako leto od 60. let naprej) zaradi nemoči jugoslovanskega gospodarstva, ki ni moglo servisirati javne porabe. Javni dolg je še posebej naraščal z nastopom sedemdesetih let, ko je postalo popolnoma očitno, da socialistično oziroma “politično” gospodarstvo temelji na konstantnem povečanju zunanjega dolga. Ta je pred razpadom Jugoslavije znašal 20 milijard dolarjev. Tako visok dolg bi bil za kakšno kapitalistično državo s solidnim gospodarstvom mačji kašelj, za jugoslovansko zaostalo in nekonkurenčno socialistično gospodarstvo pa je bil nevzdržen.
askralj
20. 06. 2016 20.01
+4
Zakaj se nas ne primerja z državami iz katerih smo se delali norca kot Čehi Poljaki litovci.... To pove vse kje smo in kam rinemo ni naključje da nas je ta vlada cele prodala revnejšim hrvatom...
srebrnibreg
20. 06. 2016 19.37
+6
Admin hvala ti.
piljan
20. 06. 2016 19.54
+2
Slamnati,ni mi hudo,ko tebe brišejo,hudo mi je ,da še mene,hehehe
srebrnibreg
20. 06. 2016 19.57
+5
piljo- ravno v tem je problem in zato sem včeraj eden post napisal za admina. S tistimi svojimi primitivnostmi in brez obraznostmi nas izzove in potegne na skoraj isti nivo, ker mu eni pač ne moremo ostati dolžni. Tista debata pa izgleda zelo nekulturna.
srebrnibreg
20. 06. 2016 20.02
+4
srebrnibreg
20. 06. 2016 20.12
+3
Slamnati moraš se pozanimati kdaj je nastala zveza Jugoslavija in potem ne boš klatil norosti.
vsismosužnji
20. 06. 2016 19.14
-1
v moji firmi direktor zasluži natanko tokliko kot zasluži nadzornik,šef,šofer,delavec in čistilec!!!nič več in nič manj!!
korintos23
20. 06. 2016 19.18
+2
vsismosužnji
20. 06. 2016 19.21
+5
lahko na dan,teden,mesec,leto,....!!!ni važno
pankration
20. 06. 2016 19.21
+5
Koliko dobi ta šef na črno v žep pa ni podatka? Privatniki so itak vsi na minimalcu, da plačajo čim manj davkov in prispevkov.
vsismosužnji
20. 06. 2016 19.25
+4
točno vem koliko dobi ta šef na črno!!ali pa kdorkoli drugi med omenjenimi!!
srebrnibreg
20. 06. 2016 19.31
+3
Verjetno misliš kot vsi ti skupaj. Možnost pa je, da si sam vse v enem.
vsismosužnji
20. 06. 2016 19.32
+2
srebrni,ne ne mislim tako!!ampak točno tako kot sem napisal!!
srebrnibreg
20. 06. 2016 19.34
+4
vsismosužnji
20. 06. 2016 19.39
+4
srebrni očitno da si eden izmed redkih ki nimaš glave samo zato da si lahko natakneš klobuk!!
srebrnibreg
20. 06. 2016 19.51
+4
srebrnibreg
20. 06. 2016 20.04
+3
slama- tam imam več pameti kot ti v glavi tako, da je prav, da dam tudi tja.
piljan
20. 06. 2016 20.09
+3
piljan
20. 06. 2016 20.55
+2