Cerkveni davek - da ali ne?

V poslanski skupini SNS se zavzemajo za to, da bi imeli državljani možnost izbire ali bodo prispevali za versko skupnost ali ne, je pojasnil poslanec Sašo Peče, ki se zavzema za pripravo posebnega zakona o davku verskim skupnostim. Poslanka SNS Barbara Žgajner Tavš je ob tem poudarila, da ima cerkev na številnih področjih po mnenju poslancev SNS privilegiran položaj, vse to pa je v nasprotju s 7. členom ustave, ki določa ločitev države in verskih skupnosti.

Peče je k zakonu o verski svobodi, ki je v drugi obravnavi v DZ, vložil šest amandmajev, ki med drugim predvidevajo uvedbo zakona o davku verskim skupnostim. Z njim pa bi zadostili 7. členu ustave. Če bodo amandmaji sprejeti, potem bo vlada morala pripraviti zakon o davku verskim skupnostim, v nasprotnem primeru pa ga bodo še v tem mandatu pripravili v poslanski skupini SNS, je napovedal Peče, ki bo že v prihodnji dneh pripravil osnovne teze zakona in jih posredoval ministrstvu za finance.

Tavševa je ob tem poudarila, da je vlada nov zakon o verski svobodi napovedala že na začetku svojega mandata. Spremembe pa naj bi bile nujne, saj je potrebno v okviru zakonodaje vzpostaviti "neko normalno funkcioniranje cerkve", je utemeljitev direktorja založbe Družina Janeza Grilja navedla Tavševa. Prepričana je, da so šle zadeve mnogo dlje, in da je vladna koalicija že, ali pa še bo, sprejela vrsto zakonov, vlada pa potiho spreminja tudi uredbe, s katerimi po mnenju poslanke nacionalne stranke postavljajo cerkev v priviligiran položaj.

Kot je znano, je Peče na ministra za finance Andreja Bajuka 6. junija naslovil pisno poslansko pobudo, s katero ga poziva, da v sodelovanju z vsemi preostalimi institucijami in po vzoru nekaterih evropskih držav (Avstrija, Nemčija) uvede cerkveni davek. Višino davka bi po Pečetovem mnenju moralo določiti ministrstvo, v evropskih državah pa se giblje okoli enega odstotka. Državljani bi se odločali, ali so pripadniki cerkve in katere, pojasnjuje Peče in dodaja, da državljani, ki se niso opredelili za nobeno od verskih skupnosti, ne bi nosili bremena za njihovo financiranje. Tisti, ki bi plačevali cerkveni davek, bi po Pečetovem predlogu lahko znesek uveljavljali kot olajšavo pri napovedi dohodnine, s čimer bi država pridobila kontrolo nad prispevki cerkve. Verske skupnosti pa bi bile davčni zavezanci z olajšavami v skladu s tremi direktivami Evropske unije.