Izrazit dvig delnic na Wall Streetu

Trgovanje z delnicami na največji ameriški borzi se je končalo z visokim dvigom vrednosti delnic. Dow Jones je trgovanje sklenil pri 9.065,12 točke, kar je za kar 889,35 točke oz. 10,88 odstotka več kot v ponedeljek. Tehnološki indeks Nasdaq pa je pridobil 143,57 točke oz. 9,53 odstotka in se ustavil pri 1649,47 točke.

Po mnenju borznih analitikov je na nakup delnic vplivalo predvsem pričakovanje vlagateljev, bo ameriška centralna banka (Fed) znižala ključno obrestno mero. Drugi ocenjujejo, da je k uspešnemu trgovanju prispevalo prepričanje vlagateljev, da so delnice med zadnjimi trgovanji padle pregloboko. Zaradi nestabilnosti trga v zadnjem času, pa ni pričakovati, da se bo dvig vrednosti še dolgo nadaljeval, še pišejo analitiki.

Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se po ponedeljkovem padcu danes vendarle zvišali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je porasel za dobrih šest odstotkov, potem ko je v ponedeljek padel na najnižjo vrednost v zadnjih 26 letih.

Ob koncu trgovanja se je Nikkei ustalil pri 7621,92 točke, kar je 459,02 točke oziroma 6,41 odstotka več kot v ponedeljek. Pozitiven zaključek trgovanja pa je predvsem posledica padca jena v primerjavi z dolarjem in evrom. Trgovanja se je sicer začelo precej pesimistično, saj je Nikkei za nekaj časa padel celo pod 7000 točk.

Najvišja stopnja obrestne mere v Evropi

Islandska centralna banka je, da bi se izognila državnemu bankrotu, zvišala ključno obrestno mero za šest odstotnih točk, na 18 odstotkov, so sporočili iz centralne banke. To je najvišja stopnja obrestne mere v Evropi.

Nekdaj cvetoč islandski finančni sektor je klonil pod težo kreditnega zloma, zaradi česar je bila tamkajšnja vlada prisiljena nacionalizirati nekaj največjih bank, domača valuta pa je strmoglavila.

Islandska centralna banka je zaprosila Evropsko centralno banko (ECB) in ameriško centralno banko Federal Reserve (Fed) za finančno pomoč, prošnja za pomoč pa je romala tudi k nekaj nordijskim bankam. Islandija odgovora na prošnjo še ni prejela.

Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je najavil nov sveženj ukrepov, s katerimi želijo pomagati iskalcem zaposlitve v času pešanja gospodarstva. Gre za tretji sklop ukrepov v okviru francoskega načrta za boj z izzivi, ki jih prinaša svetovna posojilna kriza – prva dva svežnja sta zadevala finančno sanacijo bank in podporo malim podjetjem.

Novi sveženj med drugim predvideva povečanje števila delovnih mest, za katera lahko podjetja v zasebni lasti zahtevajo državno podporo, s 100.000 na 330.000. "To nas stane manj, kot če bi imeli ljudi brezposelne za nedoločen čas," je Sarkozy povedal v govoru na severovzhodu države.

Cene nafte navzgor

Svetovne cene nafte so se danes obrnile navzgor. Zahodnoteksaška lahka nafta z decembrskim dobavnim rokom se je med današnjim azijskim elektronskim trgovanjem podražila za 68 centov, na 63,90 dolarja, potem ko se je v ponedeljek spustila celo do 61,30 dolarja, torej na raven, ki jo je nazadnje dosegala maja 2007.

Severnomorska nafta brent za dobavo decembra pa se je medtem na londonski borzi podražila za 74 centov, na 62,15 dolarja za 159-litrski sod. V ponedeljek se je med trgovanjem spustila na 59,02 dolarja, kar je najmanj po februarju lani.

Cena naftne košarice držav Organizacije držav izvoznic nafte (Opec), ki jo sestavlja 13 najpomembnejših vrst nafte držav kartela, se je sicer v ponedeljek znižala za 0,77 dolarja, na 56,80 dolarja, piše na spletni strani Opeca.

Trg se je očitno znebil nekaj strahu pred morebitno svetovno gospodarsko recesijo in posledičnim zmanjšanjem povpraševanja po energiji, pojasnjujejo analitiki. Strah v zvezi z recesijo v zadnjem času poganja navzdol tudi tečaje delnic na vodilnih svetovnih borzah.

Zaradi finančne krize že za 650 milijard dolarjev izgub

Kot so sporočili iz družbe za investicijske storitve Inves, kjer se sklicujejo na podatke strežnika Bloomberg, bodo izgube zaradi svetovne finančne krize veliko bolj daljnosežne, kot se je sprva pričakovalo. Obseg medbančnih posojil je zaradi negotovosti, katera banka lahko naslednja propade, padel skoraj na ničlo. Ameriška vlada in centralna banka sta se odzvali z varnostnim načrtom v skupni vrednosti 70 milijard dolarjev, ki se postopno uvaja.

Izgube zaradi hipotečne krize, ki je izbruhnila na prelomu leta in se zatem preselila še v bančni sektor, naj bi doslej znašale že 658,4 milijarde dolarjev. Več kot polovico teh izgub so utrpeli v ZDA, in sicer za 410,4 milijarde dolarjev, kriza pa ni prizanesla niti Evropi (222,6 milijarde dolarjev) in Aziji (25,3 milijarde dolarjev).