Če vidite tak oblak, se čim prej umaknite na varno

Po tem, ko je v sredo neurje prešlo naše kraje, so marsikje na nebu opazili mehurčkaste oblake. Gre za posebne vrečaste oblake, ki so posledica turbulenc v nestabilni zračni masi, nam je pojasnil naš hišni meteorolog Rok Nosan. Najpogosteje nastajajo ob močnih nevihtah, v katerih so prisotna močna dviganja zraka.

V strokovnem izrazoslovju jim pravijo mammatus, ime pa izvira iz latinskega izraza "mamma", kar v prevodu pomeni ženske prsi. "Ta vrsta oblakov se pojavlja na spodnji strani nevihtnega nakovala, in sicer ko hladnejši zrak, ki je gostejši in težji od toplejšega, potone in doseže spodnje plasti nevihtnega oblaka, kar povzroči izbokline – posebne mehurčaste oblake oziroma mammatuse," pojasnjuje Nosan. 

Mammatusi običajno nastajajo ob močnih nevihtah, vendar pa sami po sebi ne predstavljajo posebne nevarnosti, pravi Nosan. Običajno se namreč pojavijo ob koncu nevihte in so torej znak razpadanja nevihtnega oblaka.

Če vidite ta oblak, se čim prej umaknite na varno

Veliko bolj nevaren je tako imenovan "shelf cloud" ali poličasti oblak, ki smo ga prav tako lahko videli ob zadnjih neurjih. "Shelf cloud ali poličasti oblak je nizek oblak, ki se najpogosteje pojavlja na sprednji strani nevihtne linije ali supercelične nevihte, in sicer v smeri, v katero se nevihta premika. Takšen oblak je pogosto znak močnega nevihtnega piša, zato je dobro, da se čim prej umaknemo na varno, in sicer stran od dreves, električnih vodov in drugih predmetov, ki bi nas lahko ob nevihti poškodovali," poudarja Nosan. 

Kot pravi Nosan, poličasti oblak nastane, ko se v nevihti srečata hladen zrak, ki skupaj s padavinami potuje ven iz nevihte, ter topel in vlažen zrak, ki v nevihto doteka in omogoča njeno nadaljnjo krepitev. "Ker vlaga na poti navzgor ob stiku z ohlajenim zrakom hitro kondenzira, lahko vidimo obliko police, nad katero se lahko pojavi še več manjših polic, kar pomeni, da nevihta vase vleče topel in vlažen zrak tudi od več kilometrov daleč," pravi naš hišni meteorolog. 

"Spodnja oziroma najnižja 'polica' nastane na stiku toplega zraka, ki priteka v nevihto in ohlajenega zraka s padavinami, ki pada proti tlom iz nevihte in se pri tleh usmeri horizontalno. Ta veter občutimo kot nevihtni piš, ko je nevihta že zelo blizu nas. Nad spodnjo polico nevihta v območje vzgornika črpa topel in vlažen zrak iz okolice. Ta predstavlja 'gorivo' za nevihtno celico in ji omogoča nadaljnji razvoj ter okrepitev," je zapisal za Metoinfo Slovenija.

Običajno poličastemu oblaku sledijo najmočnejše padavine in nevihtni piš. "Pri čemer velja, da bolj kot je izražena oblika poličastega oblaka, močnejše pojave lahko pričakujemo – torej, silovitejši veter, nalive in tudi točo," je pojasnil. 

Oblak, ki je videti kot zametek tornada

Še bolj grozeči so videti lijakasti oblaki, ki nastanejo ob superceličnih nevihtah. "Te se od ostalih neviht ločijo po vrtečem se stebru zraka oziroma t. i. mezociklonu. Včasih se rotacija nevihtnega oblaka prenese tudi v nižje plasti ozračja in nastane tako imenovan lijakasti oblak," pravi Nosan. 

Tudi ob sredinem neurju so manjši lijakasti oblak opazili v okolici Črnomlja.

Kot dodaja, so takšni kratkotrajni vrtinci tudi pri nas razmeroma pogosti, saj ob močnih nevihtah nastanejo večkrat letno. "A ker se ne dotaknejo tal, ne moremo govoriti o pravih tornadih, ampak le o njihovih zametkih," še poudarja Nosan.