Odbor za kmetijstvo v evropskem parlamentu se s kmetijskimi ministri iz 12 držav kandidatk za članstvo pogovarja o kmetijstvu in o finančni strategiji za širitev EU.
"Evropska komisija mora pri pripravi pogajalskih izhodišč upoštevati specifični položaj slovenskega kmetijstva, kajti v nasprotnem primeru bi imela širitev zanj izjemno resne posledice. Kmetje namreč pri izplačevanju neposrednih plačil ne bi bili v enakovrednem položaju, kmetijska proizvodnja pa bi se morala zmanjšati za 10 do 20 odstotkov," je svoje prepričanje utemeljil But. Desetletno prehodno obdobje pri uvajanju neposrednih plačil v kmetijstvo, kot ga predvideva krovna finančna strategija za širitev, je nesprejemljivo iz vrste razlogov: Slovenija je neto uvoznica hrane, cene kmetijskih izdelkov so visoke in ponekod že zdaj višje od evropskih, država izvaja primerljive tržno-cenovne in strukturne ukrepe ter tudi primerljivo kmetijsko politiko, je našteval But.
Pod določenimi pogoji je po ministrovih besedah za Slovenijo sprejemljivo le triletno prehodno obdobje oziroma postopno vključevanje v sistem neposrednih plačil EU v prvih treh letih po načrtovanem vstopu v unijo.
Minister je izpostavil tudi zmanjšani prispevek v skupni evropski proračun. "Slovenija ne more plačevati dvakrat - najprej za svoje kmete, nato pa prek proračuna EU, od koder gre polovica vseh sredstev za kmetijstvo, še za kmete v uniji," je razložil.
Drugačna obravnava Slovenije je po Butovem prepričanju nujna tudi pri pripravi tistega dela pogajalskih izhodišč, ki se bo nanašal na kvote. "Če bi obveljale v strategiji predlagane kvote, bi Slovenija morala znižati svojo sedanjo proizvodnjo za 10 do 20 odstotkov, kar je popolnoma nesprejemljivo," je dejal. V tem vprašanju je sicer minister že dobil razloge za optimizem, saj so pogovori v zadnjih dneh pokazali, da komisija pri pripravi strategije ni upoštevala vseh podatkov, jasno pa je tudi postalo, da je EU že v preteklih dveh letih za Slovenijo upoštevala višje referenčne količine od predlaganih v strategiji.
Razlike med državami kandidatkami na področju kmetijstva so tako velike, da bo brez izrazite diferenciacije pogajanja nemogoče izpeljati, je še povedal minister But.
Slovenski minister za kmetijstvo je obisk v Bruslju danes izkoristil tudi za srečanje s češkim kolegom Janom Fenclom, sestal pa se je tudi z vodjo generalne direkcije Evropske komisije za zdravje in varstvo potrošnikov.
