Evropski komisar: Slovenija gre v pravo smer, reforme so nujne, a nujen je tudi socialni dialog

Reforme sprožajo obsežne razprave ne le v Sloveniji, temveč v celotni EU, je povedal Andor. Prihodnost trga dela in pokojninskega sistema je zelo pomembna, je dodal. Prav zato je Evropska komisija spomladi predstavila sveženj o zaposlovanju. Ta predvideva bolj dinamičen in vključujoč trg dela, je poudaril. Poleg tega želi Bruselj z njim socialne partnerje spodbuditi, da na napore vlade gledajo s pozitivno naklonjenostjo. Reforme je namreč glede na petletno obdobje krize treba izpeljati, je zatrdil.

Andor pa je priznal, da se pri ukrepih, če naj bodo ti uspešni, ne sme pozabiti na kompromise in dosežke iz preteklosti, socialni dialog. Ob tem je izrazil prepričanje, da se bodo slovenske oblasti gotovo pogajale z vsemi socialnimi partnerji in da bodo prisluhnile stališčem vseh vpletenih. Pomembno se mu zdi, da se v Sloveniji vzpostavi dinamičen trg dela, znotraj katerega se bo posebej povečalo možnosti za mlade. Kot je ocenil, so namreč ravno mladi največja šibkost slovenskega sistema. V tej luči je spomnil, da ogromno mladih pri nas dela prek pogodb za določen čas ali pa imajo sploh velike težave pri vključitvi na trg dela – in to kljub temu, da so precej bolje usposobljeni kot generacije pred njimi.

Andor: Slovenija je izgubila že kar nekaj časa

Na reformo trga dela je treba v Sloveniji po njegovih besedah gledati v kontekstu širše slike, torej kot del projekta, katerega cilj je poskušati povečati možnosti rasti. S strukturnimi reformami bi Slovenija poslala tudi pozitiven signal trgom, je izpostavil. V zvezi z reformo pokojninskega sistema je dejal, da je Slovenija izgubila že kar nekaj časa. Državi je zato svetoval, naj pri reformiranju tega področja sledi tujim izkušnjam. Tako predlagana reforma trga dela kot predlagana pokojninska reforma gresta v pravo smer, verjame. Ključni elementi predlogov so namreč zadovoljujoči in skladni z nasveti Evropske komisije. Podrobnosti komisar ni komentiral. Njihova uskladitev je na socialnih partnerjih, je menil.

Prav to, da gredo predlagane rešitve v pravo smer, je pomembno sporočilo komisarjevega obiska, pa je ocenil Vizjak. Strinjal se je z Andorjem, da se reforme trga dela ne da sprejeti brez visoke stopnje dogovarjanja s socialnimi partnerji. Prepričan je sicer, da skuša vladni predlog najti ravnotežje med pričakovanimi potrebami gospodarstva in podjetij, vezanimi na konkurenčnost, in željami zaposlenih in sindikatov, vezanimi na varnost. Koncept enotne pogodbe o zaposlitvi je možen kompromis, je dejal. Na ta način bi mladi oz. iskalci prvih zaposlitev po njegovih besedah lažje prišli do stabilnejših služb.

Minister je obljubil, da bodo tudi vnaprej poslušali argumente in predloge delodajalcev in delojemalcev. Je pa zadovoljen, ker nobena od pogajalskih strani ni vnaprej zavrnila razprave o nobeni rešitvi in da so se socialni partnerji pripravljeni pogovarjati o vsem. Za naprej je zato optimističen. Kot je še zatrdil, je jasno, da reforma trga dela ni zadosten pogoj za izhod Slovenije iz krize, vendar pa je potrebna za boljšo konkurenčnost. Hkrati je za večjo konkurenčnost potrebno še marsikaj drugega. Pri tem je naštel sanacijo bančnega sistema, spremembe na področju upravljanja s kapitalskim premoženjem države, ukrepe za spodbujanje gospodarstva ipd.

Cilj reforme: okrepiti varnost zaposlenih in prožnost trga dela

Trg dela v Sloveniji ne deluje optimalno, cilj predlagane reforme delovnopravne zakonodaje pa je okrepiti tako varnost zaposlenih kot tudi prožnost trga dela, je ob odprtju mednarodne konference Reforma trga dela: Nove priložnosti za boljši jutri poudarila državna sekretarka na ministrstvu za delo Patricia Čular.

Kot je poudarila, bodo celostni ukrepi na trgu dela odigrali pomembno vlogo pri srečevanju z morebitnimi nadaljnjimi neugodnimi gospodarskimi razmerami.

V tej luči je spomnila, da je ministrstvo za delo pred kratkim predstavilo predlog reforme trga dela. V Sloveniji je po njenih besedah mogoče iz odziva zaznati konsenz, da so spremembe na tem področju pomembne, glede na to, da smo šele na začetku javne razprave, pa se ji ne zdi čudno, da nastajajo razhajanja pri podrobnostih.

Čularjeva je izpostavila, da analize, statistike in priporočila, ki jih država prejema od mednarodnih organizacij, kažejo nedvoumno sliko: trg dela ne deluje optimalno. Na eni strani imamo namreč delavce s pogodbo za nedoločen čas, katerih pravice so močno varovane, na drugi strani pa delavce, predvsem mlade, s pogodbo za določen čas in prekerne oblike dela, ki ne zagotavljajo nikakršnega pravnega varstva. Poleg tega trg dela ni dovolj prožen, postopki odpuščanja so prezapleteni in predolgi. "Z reformo želimo doseči oboje, varnost in prožnost," je zatrdila.

Predlagana reforma trga dela ima po njenih besedah tri cilje: povečati učinkovito pravno varstvo zaposlenih, zmanjšati obseg zaposlovanja na črno in izboljšati položaj iskalcev zaposlitve.