Brglez: Avstrija z nižanjem otroških dodatkov najverjetneje krši evropsko zakonodajo

Predsednik državnega zbora Milan Brglez se je sešel z avstrijsko veleposlanico v Sloveniji Sigrid Berka in jo prosil za pojasnila glede nameravane indeksacije otroških dodatkov za otroke iz Slovenije, katerih starši so zaposleni v Avstriji. Ob tem je poudaril, da bi morebitna takšna zakonodaja najverjetneje kršila pravo Evropske unije.

Kot so še sporočili iz DZ, je veleposlanica predsedniku DZ pojasnila namen vlade na Dunaju ter razloge, ki so po mnenju avstrijske vlade pomembni za sprejetje takega ukrepa. Dejala je še, da ideja o indeksaciji izvira že iz časov pogajanj med EU in Veliko Britanijo pred brexitom.

Brglez pa je veleposlanici povedal, da se Slovenija zavzema za to, da do sprememb na tako občutljivem področju, kot je socialno področje, v EU pride s soglasjem, ne pa z enostranskimi dejanji katerekoli države članice. Zagotovil je še, da bo Slovenija spremljala dogajanje v Avstriji v zvezi z otroškimi dodatki in se po potrebi odzvala tako na dvostranski ravni kot tudi na ravni EU.

Vprašanje otroških dodatkov v EU ureja uredba o koordinaciji sistemov socialne varnosti iz leta 2004.

Evropski poslanci pisali Evropski komisiji

Zaradi nedavne odločitve avstrijske vlade je zaskrbljena tudi evropska poslanka Romana Tomc (EPP/SDS). Skupaj s kolegi iz več držav je zato Tomčeva danes poslala poslansko vprašanje Evropski komisiji. V njem komisijo sprašujejo, ali gre za diskriminacijo, če država članica otroške dodatke prilagodi življenjskim stroškom države, kjer otroci živijo. Poslance tudi zanima, ali so državljani EU, zaposleni v drugi članici, ki plačujejo enake prispevke kot državljani članice, upravičeni tudi do enakih socialnih ugodnosti in ali to velja tudi za otroške dodatke. Evropsko komisijo evroposlanci tudi sprašujejo, ali je ukrep Avstrije v skladu s pravom EU, še posebej z uredbo o koordinaciji sistemov socialne varnosti iz leta 2004.

"Skrbi me, da Avstrija s to populistično potezo deli otroke državljanov EU na prvo- in drugorazredne. Če s tem želijo preprečevati tako imenovani socialni turizem, ki mu tudi sama nasprotujem, je ta način popolnoma neustrezen," je v sporočilu za javnost zapisala Tomčeva, v Evropskem parlamentu članica odbora za zaposlovanje.

Evropska komisija ima za odgovore šest tednov časa. Komisija je sicer že pred dnevi napovedala, da bo preučila, ali je avstrijski zakon o otroških dodatkihzdružljiv s pravom EU.

Zakon trenutno v parlamentu

Zakon, po katerem bi otroške dodatke za otroke zaposlenih v Avstriji prilagodili življenjskim stroškom države, kjer otroci živijo, je vlada na Dunaju predlagala pred dnevi, trenutno pa je v postopku v avstrijskem parlamentu.

Po navedbah avstrijske vlade bo predlagani ukrep vplival na 132.000 otrok tujcev, zaposlenih v Avstriji, predvsem na Madžarskem, Slovaškem, Poljskem, v Romuniji in Sloveniji. V Sloveniji bi prilagoditev otroških dodatkov po oceni evropske poslanke Romane Tomc, ki je v zvezi s tem poslala poslansko vprašanje Evropski komisiji, občutilo okoli 10.600 otrok.

Avstrija naj bi na račun znižanja otroškega dodatka za v tujini živeče otroke privarčevala več kot 100 milijonov evrov. Leta 2016 so za otroške dodatke v tujini živečih otrok namenili 273 milijonov evrov, večinoma na Madžarsko, povprečno pa otroški dodatek v Avstriji znaša okoli 150 evrov mesečno.