Pristojni, ki ustvarjajo in bdijo nad zakonodajo, bi se morali zavedati, da smo šole najprej vzgojne, šele nato izobraževalne ustanove, opozarja mediator in ravnatelj Osnovne šole Kašelj Jernej Šoštar. "Dejstvo pa je, da vzgojno ukrepanje pomeni hočeš nočeš neke restrikcije in prevzgojo, to pa pomeni odpoved ali prekinitev nekih pravic, ki učencu same po sebi pripadajo."
A pravica do šolanja preprečuje, da bi, tudi največje nasilneže, izključili iz šole. Še več, tudi vzgojne opomine lahko šolski inšpektorat razveljavi, iz prakse pripoveduje Šoštar. Vzemimo za primer fizični napad učenca, ki je to storil prvič. "V tem primeru bi izrek vzgojnega opomina zaradi tovrstnega prekrška padel, kajti inšpektorat je mnenja, da mora šola preventivno delovati in mora najprej ustno opozoriti in opomniti učenca, da tovrstno dejanje ni v redu in pomeni kršitev ter da bo ob naslednjem tovrstnem primeru ravnanja šola izrekla vzgojni opomin."
"Namen šole ni represivno ukrepanje, namen šole je v prvi fazi vzgojno delovanje v vsakem trenutku," medtem pojasnjuje glavni inšpektor za šolstvo Simon Slokan."Šola ima svoje pristojnosti, ministrstvo in inšpektorat imata svoje vloge in tukaj moramo razumeti, kakšne so razlike med enim in drugim," odgovarja državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Janja Zupančič.
A velikokrat se, dodaja Šoštar, šole brez podpore staršev znajdejo na zelo tankem ledu legitimnosti. "Največja težava je ta birokracija in potem inšpekcijski nadzori, ki ne gledajo vsebine delovanja, kajti to ponavadi potrdijo, ampak bolj gledajo postopkovno, kako smo izvedli stvari in nam včasih zmanjka kakšen zapisnik, kakšen uradni zaznamek, tudi kakšna glava na uradnem zaznamku je že bila razlog, da je padel vzgojni opomin."
"Zakon je tisti, ki jasno določa pravila igre, ker drugače si lahko vsi malenkost prikrajamo, jaz bom naredil malo bolj levo, vi malo bolj desno, potem to vodi do anarhije. Dokler je zakon tako napisan, smo mi skrbniki zakonitosti," na očitke odgovarja Slokan.
Tako v zagotavljanju pravice do izobraževanja vseh učencev šole posežejo tudi po individualnem poučevanju kršiteljev, ki velikokrat sloni na dobri volji zaposlenih. "Ministrstvo recimo kljub nekim priporočilom, kako ravnati, ne da niti ene sistematizirane ure, niti centa za plačilo nekega delavca, ki bi lahko ob tem delu, ki ga imamo, opravljal tudi individualno delo," še pojasnjuje Šoštar.
"V preteklosti, v času covida, je bila izražena večja potreba po zaposlovanju svetovalnih delavcev in v tistem obdobju je bilo dodatno zaposlenih 250 svetovalnih delavcev in je to postal sistemski ukrep. Hkrati smo v tem šolskem letu v šolah, ki so zaprosile za pomoč, odobrili specifike in na teh specifikah je ta trenutek 1600 ljudi," odgovarja Zupančičeva.
Zato očitek, da so šole prepuščene same sebi, ostro zavračajo, Šoštar pa zaključi, da bi odgovornost v primeru spornih dejanj morala prevladati nad zakonodajo.
