DZ je s 50 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki sta jo predlagala koalicija in SLS. V SDS in SNS so glasovanje obstruirali. Predlagatelji poudarjajo, da novela odpravlja protiustavnost veljavnega zakona, v SDS pa so prepričani, da novela še naprej diskriminira žrtve partizanov.
Predlagatelji poudarjajo, da novela med drugim priznava status žrtve vojnega nasilja vsem otrokom, ne glede na to, na kateri strani so bili ubiti njihovi starši. Novela med drugim tudi izenačuje tiste ljudi, ki so jim požgali domove, ne glede na to, katera stran v vojni je to storila.
Novela daje prisilno mobiliziranim, poleg že priznanega statusa žrtve vojnega nasilja, tudi pravico do rente, med žrtve vojnega nasilja pa prišteva tudi primorske Slovence, ki so po kapitulaciji Italije kot italijanski vojaki postali nemški vojni ujetniki.
Novelo so v predstavitvi stališč poslanskih skupin podprli v koalicijskih SD, Zares, DeSUS in LDS ter v opozicijski SLS. Proti sprejetju novele so bili v SDS, ker so prepričani, da novela sicer širi pravice, vendar je še vedno diskriminatorna do otrok, katerih starše so "pod etiketo sodelovanja z okupatorjem pobili partizani".
Glasovanje proti sprejetju novele so v predstavitvi stališč PS napovedali tudi v SNS, ker novela po njihovem mnenju izenačuje potomce partizanov in potomce tistih, ki so se borili proti slovenskemu narodu.
DZ sprejel tudi novelo zakona o vojnih grobiščih
Poslanke in poslanci so ob koncu današnje izredne seje s 50 glasovi za in nobenim proti potrdili novelo zakona o vojnih grobiščih. V SDS in SNS so glasovanje obstruirali.
Novela med drugim predvideva ureditev skupne kostnice, ki naj bi se postavila na Teharjah, ter spomenik vsem žrtvam, ki bi se postavil v Ljubljani. Določa tudi napise za omenjena grobišča.
Na skupni spomenik v Ljubljani bi zapisali Župančičev verz Domovina je ena, nam vsem dodeljena in eno življenje in ena smrt. Vojna grobišča bi dobila napis Umrli kot žrtve vojne, povojna grobišča pa napis Žrtve vojne in revolucionarnega nasilja.
DZ o totalitarizmih
Poslanke in poslanci so na izredni seji razpravljali tudi o predlogu Resolucije o podpori resoluciji Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu, ki jo je ta sprejel 2. aprila letos. Podporo resoluciji so predlagali poslanci SDS in SLS. V razpravi so poslanci SDS in SLS koaliciji očitali, da z različnim vedenjem v EU in doma razkriva svojo dvoličnost, koalicijski poslanci pa so jim vrnili z navedbami, da za predlogom resolucije stoji poskus prevrednotenja zgodovine.
Poslanci so z 62 glasovi za in nobenim proti sprejeli sklep, da se obravnava Deklaracije o seznanitvi z Resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu prekine in preloži na eno od naslednjih sej. Odbor za notranjo politiko mora namreč še obravnavati uskladitveno dopolnilo.
KOMENTARJI (126)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.