Brez meja tudi v zraku

Ko se pripelješ pa na Heatrow, te pa kak črnec ali Idijec v uniformi začne spraešvati, koliko časa boš tam, kaj boš počel, kje boš spal in koliko denarja imaš in to vsakič po prideš tja! Ko greš nazaj, se pa še sezuvaš in ne vem še kaj! Zadnujič, kos em prečkal Kanadsko-ZDA mejo (z avtom), sem moral plačati 6 USD neke takse. Zahteval sem račun, pa me je policaj samo debelo pogeledal in rekel, da oni računov ne izdajajo in naj ne sprašujem preveč!

triada.mikka: Če priletiš iz ZDA v Frankfurt, ti bodo v Frankfurtu pregledali potni list in te tudi ocarinili. Od tedaj dalje pa ni več nobene kontrole. Vsedeš se na letalo za Ljubljano in na Brniku ni zate nobene kontrole.

T.B.@ Ne mi mešat češpelj in korenja. Šel sem iz Ljubljane prestolnice naše domovine Slovenije v Trst. Manjše mesto v Italiji z tedaj še mnogo slovensko govorečega prebivalstva. In še dve desetletji po tem smo hodili v Trst z omejitvami iznosa deviz.

@BB36751366 : Pa dodajva še ti dve mesti na seznam. Ampak še vedno vprašanje ostaja, mar ne....

deyvi.edini, bi ti hodil po Furlaniji ali po dolomitskih dolinah in podkarnijskih vaseh leta 58 ali 63,pa bi videl revščino, je takrat pri nas še v Halozah ni bilo! Še v sedemdesetih in osemdestih eltih so bile furlanske vasi ena sama beda, šlele v devetdesetih letoh s eje ta konec Italije lepo razvil! Ne misli,d a so pred petdesetimi elti v Zahodni Evropi cvetele rožice. Ja, Trs je bil bogat, ker so kupovali Jugoslovani, podobno je bilo s Carigrado, Gibraltarjem in podobnimi izjemami, takrat bi moral iti kam v Kalabrijo ali naSicilijo, pa bi videl dobrobiti kapitalizma!

deyvi.edini Kako prav imate, nekateri so prehitro pozabili, kako so nas šikanirali za ene hlače, svojim zemljakom pa pogledali skozi prste. Danes lahko zapišemo SVOBODA.

Potovanje v Trst leta 1958 V začetku tistega leta je oče poslal v Beograd prošnjo za obisk tete v Italiji s celo družino. Dobil je negativni odgovor v smislu, da lahko dobi dovoljenje samo eden od staršev in eden od otrok(bila sva dva). Starša sta se odločila, da greva v Trst mama in jaz. Teden dni pred koncem šolskega leta sva z mamo dobila dokumente na katerih je bil določen vlak s katerim morava naslednji dan odpotovati in s katerim se morava po enem tednu vrniti. Spominjam se še, da sva z mamo ta dan popoldne poiskal učiteljico (tovarišico) na domu, kjer me je še spraševala, da mi je lahko zaključila spričevalo. Na vlaku so pred odhodom prišli v kupe miličnik, carinik in kondukter vsak s svojim spiskom na katerih sva bila zapisana in so naju odkljukali. Teta v Trstu je bila gospodinja stric pa pek. Naju z mamo je stric vozil po Trstu z vespo kod v kakšnem starem italijanskem filmu. Jaz sem stal spredaj mama je pa sedela na zicu zadaj. Spominjam se, da naju je peljal na svetilnik, grad Miramar in seveda trg – ne vem če se je tedaj že imenoval »ponte roso« To je za mene bila Amerika. Tam sem prvič videl igrače narejene še iz kakega drugega materiala kod les kakršne smo imeli v Jugoslaviji. Prvič sem videl napis »MADE IN HNGKONG«, igračke za navijat, avtomobilčke sestavljene z večih delov pločevine z zavihki, plastične pištole ipd. Prvič videl kokosov oreh in mnogo meni tedaj neznanih sadežev, prvič jedel banano. Še precej let se mi je zdelo, da sem to samo sanjal. S sestrično sem šel tudi dvakrat h slovenskem verouku, kjer so me zelo lepo sprejeli. S stricem smo obiskali tudi nekatere sorodnike v Trstu. S katerimi smo šli nekaj krat ven na večerjo. Tedaj sem prvič jedel v restavraciji – gostilni, prvič pil CocaColo Teta je doma naredila pico, ki sem jo tedaj prvič videl in jo tudi tedaj nisem hotel jesti. Mamo je zanimal samo šivalni stroj »SINGEICA« Vem, da ji ga je na koncu hotela podariti teta. Zaradi bojazni pred problemi, ki bi jih imela na carini jo nisva vzela. Jaz sem si izbral opico za navit s činelami, ki mi jo je kupil stric. Mama je kupila podobno za brata, da se nebi kregala kot otroka. Teden je minil kot bi mignil. Spominjam se mame kako se je bala, da nebi zamudili tistega vlaka kateri je bil napisan na dokumentih. Na postaji je stric hotel kupiti karti do Ljubljane a jih je lahko kupil samo do Sežane. Ko smo prišli v Sežano so prvo prišli na vlak cariniki, eden v uniformi in dva v civilu verjetno neke vrste udba. Ta v uniformi je pregledoval prtljago on druga dva sta pa pregledovala dokumente in nekaj zasliševala mamo. Govorili so srbohrvaško. Vem da so ji pobrali ves denar in lire, ki jih je imela, saj v Trstu nisva veliko zapravljala. Plačevali so nama sorodniki in tudi stric ji je nekaj dal, ko sva odhajala. Vem, da so nama vzeli tudi opico, ki je bila kupljena za brata. Kakor se spominjam je bil razlog, da se ni smelo čez mejo nositi dveh enakih igrač. Mama je jokala, ko sva v Sežani sestopila iz vlaka, ker nisva imela več denarja niti za karto do Ljubljane. Jaz sem se pa tolažil - sreča, da mi še mame niso vzeli. Srečo v nesreči sva imela, da sva na postaji v Sežani srečala soseda, ki je bil železničar. Ta nama je posodil denar, da sva se z naslednjim vlakom , ki je šel šele čez osem ur pripeljala v Ljubljano. Domov sem prišel lačen po vseh dogodkih pa tudi srečen. Bratu sem dal svojo opico. Trst sem naslednjič videl leta 1963, ko sem lahko s seboj nesel tudi 20 tisoč lir.

Pa nehajte že pisati o padcih mej. meje so še evdno, le kontrole ni več na notranjih mejah ampak povsod! Saj tudi na občinskih in zasebnih mejah ni kotrol, pa zaradi tega meja med mojo in sosedovo parcelo ni padla, pa na Trojanah je tudi še meja, ni nič padla!!! A kobo Hrvaška v EU in šengnu, bo meja padla in se ne bomo več kregali? Malo morgen!! Meja je tam, do koder pobiraš davke in drug denar!! Komu plačuje Joras, ne vem!

A če priletim iz usa in to z letom iz recimo frankfurta, a me cariniki pregledajo? A majo seznam potnikov, ki jim je let znotraj šengena samo connecting?

Kakorkoli že, so to samo neka dejstva, obljube, brez jamstva. Rečejo eno, dogaja se pa drugo, pravih jamstev za rečeno tako ali tako ni. Besedna zveza "varnostna kontrola" je preširok in za tem se lahko skriva marsikaj, tudi letališki policaji brez izjeme. Manipuliranja z široko pomenskimi in splošnimi izrazi pa smo že kar vajeni, tako pogosto se to uporablja in izrablja, za rečeno doslednost ni jamstev, čista politika kontrole in nadzora.

slosap - kar precej ljudi leti v Pariz in London in tudi druge evropske prestolnice.

Jah no jaz naprimer ce grem u nemcijo al pa nizozemsk grem z avionom, pocen je zadost, z avtom se mi pa ne da po 10 ur vozt. tko da je to kr uporabno

In tisti, ki pridejo s connecting leti iz neschengenskih prostorov? Dajte no! Točno se ve, da bo morala carina še naprej delati svoje delo. Kdo pa leti iz Brnika samo v Schnegen prostor? V Frankfurt, Dunaj se leti predvsem za naprej, čez ocean, v Azijo....

Zdaj pa ne bo vec pecatov, v potni list, za spomin.