Bratuškova ob odstopu: Upala sem, da bo slovenska politika stopila skupaj. Žal je bila moja ocena napačna

"Predsednika komisije gospoda Junckerja sem obvestila, da odstopam od kandidature za komisarko in podpredsednico Evropske komisije. Zahvaljujem se mu za vso podporo, vendar ne želim oteževati postopkov imenovanja komisije. Sprejemam svojo odgovornost za nastali položaj, a se hkrati tudi zavedam celotne konstalacije okoli mojega imenovanja. Upala sem, da bo Slovenija dobila močan položaj znotraj komisije in da bo domača politika stopila skupaj pri tako pomembni kandidaturi. Žal je bila moja ocena napačna. Odstopam danes, saj želim, da nova slovenska vlada čim prej izbere novo kandidatko in predlog pošlje v Bruselj," je na Facebooku zapisala Bratuškova.

Šef Evropske komisije Jean Claude Juncker je njeno odločitev na Twitterju pospremil s komentarjem, da "spoštuje njeno odločitev". V izjavi za javnost pa je zapisal, da "njena odločitev kaže na njeno zavezanost Evropski uniji, Sloveniji in demokratičnemu procesu."

"Njena odločitev mi bo pomagala dokončati sestavo Evropske komisije," je zapisal Juncker in dodal, da je v tesnem stiku s premierjem Mirom Cerarjem glede bodočega slovenskega kandidata. Sicer pa se po informacijah oddaje SVET v Bruslju že govori o tem, da se Juncker Bratuškovi le ne bo popolnoma odrekel in da jo čaka služba v njegovem kabinetu.

Predsednik vlade Miro Cerar naj bi želel v Bruselj poslati svojega kandidata, namesto preostalih dveh z zloglasnega seznama treh, na katerem je bila tudi Alenka Bratušek in je nastal v izjemno sumljivih okoliščinah. Na njem sta še prvak stranke DeSUS Karl Erjavec in evropska poslanka iz vrst SD Tanja Fajon. Po informacijah 24UR je na seznamu ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijsko politiko Violeta Bulc, ki je kandidatka SMC.

Juncker za Bratuškovo lobiral do konca

Juncker je po debaklu Bratuškove vse do njenega odstopa modro molčal. Viri pravijo, da je bil med peščico tistih, ki so se do zadnjega zavzemali, da bi Bratuškovi dali še eno priložnost in jo zaslišali ponovno, a je s svojim predlogom pogorel celo v lastni skupini EPP, kjer niso uslišali niti Bratuškove osebno, ki naj bi se prav zato sestala s predsednikom te poslanske skupine Manfredom Webrom. V Evropskem parlamentu je namreč prevladalo mnenje, da je bil triurni nastop Bratuškove tako slab, da ni možnosti, da bi bil popravni izpit dovolj dober, da bi bil uspešen.

Juncker bi bil lahko pri imenu Bratuškove sicer vztrajal, sam mnenje odborov zanj ni zavezujoče, a bi bil s tem postavil pod vprašaj zeleno luč evropskih poslancev za svojo komisijo.

"Sesuli" bodo tudi naslednjega kandidata z napako

Bruseljski viri pravijo, da je Bratuškova s svojim polomom v precej neprijeten položaj postavila tudi predsednika vlade Mira Cerarja in prihodnjega slovenskega kandidata ali kandidatko. Evropski poslanci naj bi namreč bili zdaj precej bolj pozorni tako na kompetence kot osebna proevropska prepričanja slovenskega kandidata.

Če torej ta ne bo verodostojen, politično spreten, dovolj strokovno podkovan in izrazito proevropsko usmerjen, brez večjih škandalov ali celo težav s protikorupcijsko komisijo, bi se utegnila zgodba ponoviti še drugič, svarijo bruseljski viri.

’Bratuškova je odstopila prepozno’

V opozicijskih SDS, ZL in NSi ocenjujejo, da je Bratuškova odstopila prepozno. Kot je pojasnil poslanec SDS Anže Logar, bi bilo namreč Sloveniji prihranjeno "marsikakšno posmehljivo mnenje", če bi Bratuškova že po zaslišanju pred pristojnima odboroma Evropskega parlamenta videla, da ni prepričala evropskih poslancev in v skladu s tem sprejela ustrezno odločitev.

Poslanec ZL Franc Trček meni, da se je že vedelo, da je bila Bratuškova "v konfliktu interesov in delala po navodilih Bruslja". Če je že stopila v "te nekoliko prevelike čevlje", bi jo morali vsaj ustrezno pripraviti, je opozoril in dodal, da je šlo pri vsem skupaj za "šlamastiko in nenazadnje sramotenje države".

Poslanec NSi Jožef Horvat je dejal, da bi Bratuškova morala odstopiti še pred glasovanjem odborov Evropskega parlamenta. Zdaj v stranki pričakujejo, da bo nova vlada upoštevala njihove predloge oz. izide majskih evropskih volitev v Sloveniji, kjer je večino poslancev dobila desnica. Kot primerne komisarske kandidate je Horvat navedel evropskega poslanca Lojzeta Peterleta, nekdanjo evropsko poslanko Romano Jordan in tudi nekdanjo pravobranilko sodišča EU Verico Trstenjak.

Tokrat ni mogoče okriviti EPP in slovenskih evropskih poslancev, proti so bili skoraj vsi

V taboru Alenke Bratušek se medtem nadaljuje iskanje vzrokov in krivcev za polomijo, večinoma zunanjih. Medtem ko je Bratuškova včeraj na Facebooku zapisala, da se zaveda, da bi lahko bila pri nekaterih odgovorih bolj konkretna, je njen svetovalec Roman Jakič sinoči v oddaji 24UR ZVEČER hitel pojasnjevati, da si kandidat pred dvema tako različnima odboroma kot sta ITRE, v katerem sedijo industrialci in ENVI, v katerem so okolju in zdravju naklonjeni poslanci, in ki imata že v osnovi pogosto povsem različna stališča, bolj konkretnih odgovorov pravzaprav niti ne more privoščiti, saj da gre za "hojo po jajcih".

Jakič je krivdo za neuspeh pripisal slovenskim evropskim poslancem v EPP, ki da so uspeli s ponavljanjem mantre Janeza Janše, da je Bratuškova komunistka in skorumpirana, pri čemer pa je po Jakičevem mnenju komunist prav Janša, ki povrh vsega še "sedi" zaradi korupcije.

Naši viri v Bruslju pravijo, da je takšna tolažba precej daleč od resnice. Slovenski evropski poslanci iz vrst EPP (Milan Zver, Lojze Peterle, Romana Tomc, Franc Bogovič in Patricija Šulin) sicer resda niso pretirano skrivali svoje nenaklonjenosti Bratuškovi, a njihov vpliv ni tako velik, da bi na hitro prepričali pravzaprav vse politične skupine z izjemo ALDE.

Bratuškovo je poleg neznanja s področja, ki bi ga naj pokrivala, odnesel njen odnos do Evropskega parlamenta in nerazumevanje "kulturne razlike" med Slovenijo in Evropsko unijo, pravi več virov. Tako kot so za stenami Evropskega parlamenta nekoč menda okrcali Milana Kučana, ker je govoril o le dveh totalitarizmih, čeprav EU med njih prišteva tudi komunizem, je za Evropejce (ne le tiste v EPP), prepevanje pesmi tipa Bandiera Rossa pač problem, ki ga del slovenske politike očitno ne razume, pravi vir. Svoje pa je menda naredila še popotnica, ki si jo je Bratuškova pred zaslišanjem ustvarila s "turnejo" po pisarnah poslanskih skupin, kjer naj bi na vprašanja, namenjena njej, odgovarjal kar njen asistent.

Očitki, da so večinoma leporečili tudi številni drugi kandidati, so sicer na mestu. Navsezadnje gre za politično funkcijo, politiki pa niso najbolj konkretni govorci. A viri ocenjujejo, da so (večinoma prekaljeni politični mački) vsaj samozavestno dajali vtis, da vedo o čem govorijo, da svoja stališča znajo zagovarjati, da so "material za komisarja".

Kolateralna škoda

Tako po mnenju bruseljskih virov tudi ne bo držalo, da je Bratuškova kolateralna škoda bruseljskega kupčkanja, ki bi naj bilo krivo, da so preživeli drugi kandidati "dvomljivih sposobnosti in slovesa" - med njimi Španec in Britanec.

Bratuškova je namreč že vnaprej vedela, da ima težko nalogo, ker za seboj nima nobene od največjih skupin, zaradi česar bi se morala še posebej dobro pripraviti, po drugi strani pa bi bila– če bi bila na zaslišanju prepričljivejša in tja ne bi odšla, obdana s kopico dvomov, veliko manj ranljiva. Za bruseljskimi zidovi tako ostaja prepričanje, da na koncu ni bil izločen kandidat z najmanj "političnimi strici", ampak enostavno tisti, ki je bil najslabši.

Kot so te dni ugotavljali tudi slovenski komentatorji, so pravila igre izven naših meja, kjer je v parlamentu sprejemljivo marsikaj, pač drugačna, meja, do katere se lahko "prodaja meglo" pa precej višja.

Grehi preživelih

Bratuškova sicer ni bila edina, ki je bila sporna že pred ali med zaslišanjem. Bilo je nekaj kandidatov, na katere so leteli očitki o njihovi dvomljivi nepristranskosti in vprašljivi kompetentnosti, vendar je bil pri njih seštevek očitkov nižji kot pri Bratuškovi. Kljub temu očitki, da bo v novi komisiji, če bo ostala v sestavi, ki se zdaj nakazuje, sedelo nekaj ne ravno najboljših izbir, ostajajo.

Španec Miguel Arias Cañete, ki bi naj bil pristojen za vprašanja energije in podnebno ukrepanje, se otepa očitkov, da ne bo mogel zagovarjati okoljskih interesov, če pa je lastniško povezan z naftno industrijo. Prav tako z evropskimi poslanci ni bil najbolj iskren. Najprej je zanikal delnice v naftnih podjetjih, nato priznal, da to vendarle je "dejavnost širše družine", nato pa pojasnjeval, da ni bil nikoli del "naftnega sveta", saj naj bi se dotična podjetja ukvarjala z logistiko in drugimi obrobnimi dejavnostmi. Lotili so se ga tudi zaradi nekaj neposrečenih izjav med volilno kampanjo.

Francoz Pierre Moscovici, nekdanji francoski finančni minister, se je moral otepati očitkov, da je nesposoben. Evropski poslanci, še posebej tisti iz Nemčije, se namreč sprašujejo, kako bo obvladoval evropske finance, če mu je to že v Franciji popolnoma spodletelo. Očitali so mu, da je v Franciji dopuščal visok javnofinančni primanjkljaj in izražali bojazen, da bo podobno napako storil z evropskimi financami.

Na ponovno zaslišanje je moral Britanec Jonathan Hill. Ta naj bi bil pristojen za finančne storitve, znan pa je po tem, da je imel finančno svetovalno podjetje, povezano z londonskim Cityjem, kjer so znani po tem, da ne pristajajo na nobeno novo bančno regulacijo, zaradi česar se ga je prijel vzdevek "bančni lobist". Če so Bratuškovi očitali neznanje o energetski uniji, je Hill padel na izpitu iz unije kapitalskih trgov in poznavanju finančne regulacije. Očitno je bil v drugo dovolj prepričljiv, oziroma so največje skupine sklenile, da je dokazal zadovoljivo znanje, da njegovo imenovanje ne bo sprožilo prevelikega medijskega viharja.

Da je primeren za komisarja, a za kakšen drug resor pa so evropski poslanci povedali tudi Tiborju Navracsicsu, ki ga bremeni delovanje v za mnoge sporni vladi Viktorja Orbana. Madžaru se je tako izmaknil resor za izobraževanje, kulturo, mlade in državljanstvo.