Predsednica vlade Alenka Bratušek je ob robu vrha EU s kolegi delila izkušnje z izvedbo pregleda slovenskih bank in bančno sanacijo. "Kar vsi po vrsti so nam čestitali, da smo to uspeli narediti, kot smo naredili, da bomo svoje stvari reševali sami," je povedala Bratuškova.
Ob tem je premierka izpostavila, da je Irska, ki je pravkar izstopila iz programa pomoči, včeraj še enkrat povedala, kako je trojka, ki je prišla v njeno državo, prinesla 300 zahtev, ki jih je bilo treba izpolniti, preden so tranše denarja prišle v državo. "Tako da tista pot je zelo zelo trnova," je opozorila.
Slovenija bo v naslednjem letu morala znova na trg, ker mora odplačati zajeten dolg, a razloga za hitenje ni, saj je po pomoči bankam na računu ostalo še 2,5 milijarde evrov, je ocenila premierka. O točnih datumih premierka ni želela govoriti, ker ne želi spodbujati ugibanj. "Vsekakor tako, da bomo na varni strani, tako kot smo vedno doslej naredili," je sklenila in dodala, da je vesela, da je cena zadolževanja Slovenije v zadnjih dneh kar krepko padla.
Zanimanje za Telekom in Aerodrom je veliko
S čestitkami pa so po njenih navedbah prišle tudi besede, da nas kar nekaj dela še čaka, česar se celotna vlada in koalicija še kako zavedata.
"Vemo, da samo s sanacijo bančnega sistema pravzaprav nismo naredili še nič, je pa to bila osnova, da se sploh lahko pogovarjamo, kaj bomo v našem gospodarstvu in z našim gospodarstvom naredili naprej," je pojasnila.
Ključni del sanacije gospodarstva je privatizacija. Premierka zanimanja Nemcev za Telekom, Italijanov za Aerodrom Ljubljana in Francozov za Novo Kreditno banko Maribor ni želela podrobno komentirati, poudarila je le, da je interes za Telekom in Aerodrom velik.
"Za Telekom in Aerodrom smo že našli finančne svetovalce, ki bodo pomagali pri prodaji," je dejala Bratuškova in izrecno poudarila, da se ne bodo sklepale "nikakršne kupčije kar tako" in da bo moralo vse potekati zelo transparentno. "Ne bomo se dogovarjali pod mizo ali z vsakim posebej, vsi postopki bodo potekali popolnoma transparentno, z javnimi razpisi," je dejala.
Transparentnost je po premierkinih besedah izjemno pomembna, ker je "zaupanje ljudi v privatizacijo v tem trenutku enako nič". Bratuškova ob tem poudarja, da za to ni kriva ona ali njena vlada, temveč napačni koraki v preteklosti.
Bratuškova je med temami drugega dneva vrha EU izpostavila migracije in širitev. "Vesela sem, da smo s Srbijo uspeli priti tako daleč, da bodo lahko začeli pogovore o vstopanju v našo družino, v EU," je poudarila. "V tej luči bom izrazila upanje, da bomo v naši regiji to nadaljevali in mogoče nekatere države še malo bolj aktivno 'prisilili' k hitrejšemu odzivanju na določene stvari," je dodala.
Vrh bo danes potrdil letne širitvene sklepe, ki so jih v torek sprejeli ministri. Najpomembnejši novici sta, da bo Srbija 21. januarja začela pristopna pogajanja z Unijo, Albanija pa bo morala še počakati na status kandidatke, predvidoma do junija.
V ospredju današnje razprave bo Ukrajina, ki se namesto k Uniji obrača k Rusiji. Največja vzhodna soseda je novembra z zavrnitvijo podpisa sporazuma o krepitvi vezi z Unijo sprožila plaz očitkov na račun evropske diplomacije in zadala močan udarec partnerstvu članic Unije s šestimi vzhodnimi sosedami.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.