Bolniki na ljubljanski urgenci na posteljo čakajo tudi 36 ur in več

Družina, ki želi ostati anonimna, nam je opisala svojo izkušnjo z nujno medicinsko pomočjo v Ljubljani. Na ljubljansko urgenco so z bolnikom prišli najprej v sredo, ker se je stanje v četrtek zvečer še poslabšalo, so se vrnili. Po triaži so svojca napotili na sosednjo internistično prvo pomoč, kjer je na pregled pri zdravniku čakal do 11. ure zjutraj naslednjega dne, popoldne v petek, po skoraj 24ih urah čakanja na neudobnih stolih, je šele dobil prvo prosto premično posteljo, na kateri je nato na hodniku ležal do sobote zvečer, ko se je končno sprostila postelja tudi na oddelku. 

"Najtežji del je čakanje. Prekladanje s stola na stol pred ambulanto v upanju, da se bo našla postelja po neprespani noči. Nekaj ur že gre, ampak skoraj 43 ur je pa res veliko za nemočnega in bolnega človeka. Za nemočno osebje, ki se trudi po najboljših močeh, da bi pomagalo prej, pa ne gre. V prepolnih hodnikih osebje izvaja čudeže. Ne razumeš teh stisk, dokler jih ne doživiš. Ne verjameš, da lahko bolan človek sedi na stolu cel dan in čaka. In po čudežu dobi premično posteljo naslednji dan. Velja pa poudariti neverjeten odnos osebja v danih okoliščinah, ki na trenutke bolj spominjajo na obsedno stanje vojaške bolnice iz filmov kot pa hodnike IPP," so opisali svojo izkušnjo. 

Tudi zdravstveno osebje priznava, da je res hudo, da morajo bolniki čakati na hodniku. 

"Ti bolniki so pregledani, lahko sicer dolgo čakajo tudi na pregled, če je takšna vrsta, kot je bila zdaj preko vikenda. Ampak potem začnemo ustrezno zdraviti, opravimo ustrezno diagnostiko in ti bolniki so enakovredno zdravljeni pri nas kot potem na oddelkih. Tako da nič ne zamudijo, če ne dobijo takoj postelje na oddelku, to je najbolj pomembno," pravi Hugon Možina, vodja Internistične prve pomoči pri Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana.

Ob dotoku vedno novih bolnikov morajo tako skrbeti tudi za tiste, ki še čakajo na sprejem. Sredi decembra so ob hudem pritisku bolnikov in slabem odtoku na oddelke morali celo aktivirati protokol za množične nesreče. "Tako da smo obtičali in imeli ogromno bolnikov, za katere smo morali skrbeti samo na oddelku, pri nas na urgenci," pravi Možina. 

Danes je tako denimo na internistični pomoči obstalo 10 bolnikov s poslabšanjem respiratornih okužb. "Sprejema okuženih bolnikov se izogibajo vsi oddelki, ker imajo potem velike težave, če se okužba razširi, tako da imamo zdaj v tem momentu, mislim, da štiri bolnike z gripo, tri s covidom in tri z RSV okužbo, ki jih moramo zdraviti na urgenci," je pojasnil. 

Da so na zgornji meji zmogljivosti, pravi tudi predstojnica Splošne nujne medicinske pomoči (SNMP) Zdravstvenega doma Ljubljana. In še, da brez sprememb ali pomoči ne bodo dolgo zdržali. "Za božične praznike od 23. do 26. decembra je bilo več kot 55 odstotkov več vpisanih bolnikov," je dejala predstojnica enote SNMP Marija Matejka Škufca Sterle.

Nujni bolniki so prednostno obravnavani, nenujni pa zdaj čakajo tudi po več ur, kar sproža številne konflikte in grožnje. Prav danes je svojec grozil, da bo vse postrelil, če mami ne dajo vode, nam pove eden od zaposlenih na ljubljanski urgenci. In težave imajo vsi večji urgentni centri. V Mariboru so že do sredine decembra obravnavali dobrih deset tisoč bolnikov več kot v celem lanskem letu. Najhuje je v enoti za hitre preglede.

"To so večinoma bolniki, ki so pri nas prek triaže razporejeni v to enoto, ker niso neposredno življenjsko ogroženi in bi v pomembnem delu lahko obiskali osebnega zdravnika, do katerega pa v nekem času, ki ga štejejo za primernega, enostavno ne pridejo in potem se obrnejo na urgenco," pravi Andrej Hohnec, zdravnik specialist pri UKC Maribor. 

Tudi v SNMP Ljubljana opažajo podobno. "Pacienti razlagajo, da ne pridejo do zdravnikov, da jih odslovijo, da jih pošljejo na urgenco," pravi Škufca Sterle. 

Temelj zdravstva je dobro delujoče primarno zdravstvo, pravijo na urgencah, kjer se sicer tudi sami soočajo s kadrovskim pomanjkanjem, kar težave nato še podvoji.