Nadzorni svet Intereurope proučuje možnosti alternativnega reševanja sodnega spora z nekdanjim predsednikom uprave iz takratne generacije novih menedžerjev prve Janševe vlade. Gre za ekonomiko ali je svoje odigrala politika? Po poročanju Dela je namreč prav predsednik nadzornega sveta, Tomaž Kokot, sicer kader SDS in začasni direktor Pošte Slovenije, prekinitvi postopka zoper Lovšina – naklonjen.
Porabljenih več kot 140 milijonov evrov namesto odobrenih 44 za logistični terminal v Rusiji brez vednosti nadzornega sveta. Afera Čehov, zaradi katere je moral leta 2009 iz Intereurope in štiri leta kasneje na sodišče odkorakati takratni predsednik uprave Andrej Lovšin, ki je vztrajal ob svoji verziji dogodkov.

Čas tik pred recesijo je koprskega logista pahnil na rob prepada, odgovor Intereurope pa je bil 37 milijonov evrov in pol vredna odškodninska tožba GVIZ, vendar po 11 letih zdaj nadzorniki preučujejo možnosti alternativnega reševanja omenjenega sodnega spora, in sicer zaradi dolgotrajnosti in neekonomičnosti sodnega postopka, so nam potrdili.
Zanimivo, obubožani Lovšin si je sicer lahko privoščil tudi po tri odvetnike. Je ekonomika pravi razlog ali je svoje odigrala tudi politika? Prekinitvi postopka zoper Lovšina je namreč, kot poroča Delo, naklonjen Tomaž Kokot. Kader SDS, ki pa od junija ne predseduje le nadzornemu svetu Intereurope. Ta je od 2019 v lasti Pošte Slovenije, kjer Kokot od spomladi začasno sedi tudi na mestu generalnega direktorja.
Gre za strankarsko povezavo z Lovšinom, ki članstva v SDS niti prijateljstva z Janezom Janšo ni nikoli skrival. Ravno obratno, v času Janševega ministrovanja na obrambnem ministrstvu je vodil njegovo obveščevalno službo.

Afera Čehov je takrat razkrila preplačano kupovanje zemljišč za terminal prek Konstantina Belousova, takratnega direktorja hčerinske družbe v lasti Janeza Škrabca, sicer tudi Lovšinovega someščana iz Ribnice. Več kot 20 preplačanih milijonov je končalo na računu v Liechtensteinu, specializirani tožilci so mu, sicer neuspešno, očitali 1,6 milijona evrov domnevnega premoženja nezakonitega izvora, 13 let po prvi ovadbi se na sodišču zagovarja tudi zaradi domnevnega kaznivega dejanja zlorabe položaja.
Zdi pa se, da je sreča na Lovšinovi strani – kot so potrdili na Interueropi, bi se bilo v okviru sodne poravnave mogoče dogovoriti tudi za umik tožb. Končne odločitve nadzorniki še niso sprejeli, skupščina pa bo imela zadnjo besedo pri tem, ali bo Andreju Lovšinu več kot 37 milijonska odškodnina odpisana.
KOMENTARJI (214)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.