Proti imuniteti za Prijatelja

Predvidoma že v tem tednu se bodo poslanci zbrali na izrednem zasedanju, kjer bodo med drugim odločali tudi o (ne)priznanju imunitete poslancu SNS Srečku Prijatelju. Mandatno-volilna komisija je DZ danes pripravila predlog o nepodelitvi imunitete Prijatelju. Kot so v predlogu zapisali, naj Prijatelju DZ ne podeli imunitete in s tem dovoli vodenje kazenskega postopka.

Predsednik komisije Dušan Kumer je ob tem povedal, da komisija poleg tega državnemu zboru predlaga, naj o predlogu komisije odloči čim prej, po možnosti v okviru morebitne izredne seje ta teden ali najkasneje prihodnji teden v okviru redne seje DZ.

Kot je še pojasnil, komisija ni vrednotila dokazov niti ni presojala, ali je poslanec kazensko odgovoren. "Komisija presodi, ali je priznanje imunitete nujno potrebno za opravljanje poslanske funkcije in delovanje državnega zbora, in teh razlogov danes v razpravi nismo ugotovili," je pojasnil.

Proti podelitvi imunitete

Potem, ko je mandatno-volilna komisija državnemu zboru predlagala, naj Prijatelju ne podeli imunitete, se z njenim mnenjem strinjajo tudi poslanci SDS. Kot so sporočili za 24ur.com, so v tem mandatu vedno glasovali proti podelitvi imunitete, podobno pa je bilo tudi v prejšnjem mandatu. ''Po naši oceni bi bilo treba institut poslanske imunitete na novo opredeliti, saj se namreč v sedaj veljavnem redu imuniteto poslancu lahko prizna za težje kaznivo dejanje, državnozborska praksa pa je pokazala, da se je ne prizna za izrečeno mnenje na poslančevem delovnem mestu – v parlamentu. Poslance tako lahko kdor koli toži za izrečeno mnenje, ki pa je povezano z opravljanjem njegove poklicne dejavnosti, po drugi strani pa se lahko izogne odgovornosti za težje kaznivo dejanje. V preteklem mandatu smo predlagali črtanje instituta imunitete v celoti, kar pa so poslanci tranzicijske levice zavrnili," so še zapisali.

Tudi v poslanski skupini SLS bodo glasovali proti podelitvi imunitete poslancu SNS. Kot so sporočili za 24ur.com, ''vidimo bistvo poslanske imunitete v tem, da ščiti poslance za njihove izrečene javne besede v DZ in s tem ščiti tudi svobodo govora poslancev''. SLS namreč meni, da imuniteta poslancev ne bi smela ščititi v primeru sumov kaznivih dejanj.

Proti podelitvi imunitete pa bodo, tako kot vedno, glasovali tudi v poslanski skupini SD, so sporočili za 24ur.com.

"V poslanskem klubu LDS se bomo zavzemali, da se imuniteta v omenjenem primeru ne prizna," pa se strinjajo tudi v LDS. "Poslanska imuniteta ni namenjena skrivanju pred roko pravice, temveč avtonomnosti parlamentarnega dela. Kazniva dejanja, ki jih je osumljen omenjeni poslanec, pa nimajo nobene zveze z obveznostmi poslanca državnega zbora, zato bi bilo uveljavljanje imunitete v tem primeru zloraba inštituta imunitete," so še dodali v LDS.

Kaučič: Prijatelj bo lahko še naprej poslanec

"Nihče mu ne more mandata odvzeti, razen če bi bil obsojen na zaporno kazen daljšo od šestih mesecev," je pojasnil ustavni pravnik Igor Kaučič. Obstaja možnost, da bo Prijatelj opravljal funkcijo do konca mandata, dodaja.

Po Kaučičevem je pri poslanski imuniteti potrebno razlikovati med materialno in procesno imuniteto. Pri materialni oziroma t.i. absolutni imuniteti poslanec ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga izreče v državnem zboru. Pri procesni imuniteti pa gre za dejanja, ki jih poslanec stori zunaj opravljanja poslanske funkcije, njen namen pa je zagotoviti nemoteno delo državnega zbora. Pri tem ne gre za osebni privilegij, kot se pogosto napačno razume, pojasnjuje Kaučič, ampak za to, da lahko poslanec še vedno dela v parlamentu, obiskuje seje in podobno.

Na vprašanje, zakaj se zadeva vseeno obravnava v državnem zboru, kljub temu, da se Prijatelj, ki je v priporu zaradi suma kaznivih dejanj izsiljevanja ter nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksplozivov, ne sklicuje na imuniteto, je Kaučič povedal, da je v okviru tega potrebno razlikovati med tremi različnimi situacijami, in sicer, ko se poslanec sklicuje na imuniteto, ko se nanjo ne sklicuje in ko je poslanec zaloten na kraju kaznivega dejanja, za katerega je predpisana zaporna kazen nad pet let.

Po besedah Kaučiča v primeru Prijatelja ni pomembno, ali se poslanec sklicuje na imuniteto ali ne, saj je bil zaloten pri kaznivem dejanju. Ustava dopušča, da lahko zoper njega odredijo pripor brez dovoljenja DZ, navaja.

Ko je poslanec priprt, mora sodišče obvestiti DZ, da je poslanec v priporu. Ustava omogoča, da se DZ o tem opredeli in potem prizna imuniteto ali ne. Dodal je, da ne ve, na kaj se je nanašalo obvestilo sodišča. Lahko se je nanašalo na imuniteto v zvezi s priporom ali pa se je nanašalo na imuniteto v zvezi z začetkom kazenskega postopka. Smiselno bi po njegovem bilo, da je sodišče zaprosilo tudi glede začetka kazenskega postopka, o lahko državni zbor odloča kasneje, navaja. V primeru, da postopek ne bo končan, bo Prijatelj opravljal funkcijo do konca mandata.

Prijatelj v priporu

Kot je znano, je Prijatelj zaradi suma kaznivih dejanj izsiljevanja ter nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksplozivov od sobote v priporu. Okrožno sodišče v Kopru je namreč v ponedeljek DZ posredovalo obvestilo o priporu. Ta pa bo še ta teden odločil, ali bo Prijatelju podelil imuniteto ali pa bo dovolil, da poslanec ostane v priporu.

DZ podelil 14 imunitet

Od začetka delovanja je DZ imuniteto poslancem priznal 14-krat. Največkrat se je nanjo skliceval prvak stranke SNS Zmago Jelinčič, kar petkrat, od tega so mu jo na lastno željo podelili dvakrat, enkrat pa so mu jo podelili sami, čeprav se nanjo ni skliceval. Poleg Jelinčiču je DZ imuniteto podelil še poslancem Igorju Bavčarju, Benjaminu Henigmanu, Ivu Hvalici, Jožetu Jagodniku, Igorju Omerzi, Lojzetu Peterletu, Jožetu Protnerju, Jožetu Pučniku, Petru Tancigu, Jakobu Presečniku in Pavlu Ruparju.