Družba sv. Martina, ki jo je za upravljanje Blejskega otoka ustanovila Blejska župnija, je pred tednom dni pričela obiskovalcem cerkve na otoku zaračunavati tri evre vstopnine. Poleg 10 evrov za pletno, s katero ste se lahko pripeljali na otok, je do danes znesek za obisk otoka znašal kar 13 evrov.
Kot možnost za vzdrževanje objektov na otoku je po petnajstih letih župnija vnovič uvedla pobiranje vstopnine za ogled otoka, obisk zvona želja, stalne razstave jaslic in drugo, so pred dnevi trdili v župniji. Blejski župnik Janez Ambrožič pa je danes sporočil, da je Družba sv. Martina sprejela odločitev, da preneha s pobiranjem vstopnine.
"Iz nesporazuma in reakcij javnosti ter zainteresiranih ustanov, ki v svoje programe vključujejo obisk otoka, smo razumeli, da obstaja pripravljenost za dogovor, ki bo pripomogel k rešitvi vprašanja financiranja nujnih vzdrževalnih del na otoku", je dejal župnik. Dogovor bomo skušali doseči na skupnem sestanku, 13. februarja 2007 pri županu občine Bled. Na osnovi tega je Družba sv. Martina sprejela odločitev, da preneha s pobiranjem vstopnine, je v sporočilu za javnost zapisali Ambrožič.
Kaj je z denacionalizacijo?
Še pred današnjo odločitvijo blejske župnije je državnozborska poslanka LDS Majda Širca na ministra za kulturo Vaska Simonitija posredovala pisno poslansko vprašanje. Kljub temu, da je od leta 2001 cerkev Marijinega vnebovzetja z zvonikom v lasti Rimskokatoliškega župnijstva Bled in da denacionalizacijski postopek za vrnitev otoka v naravi še ni končan, Družba sv. Martina pobira vstopnino za obisk Blejskega otoka, je v pismu zapisala Širca. Opozicijska poslanka ugotavlja: "Četudi blejska župnija pričakuje, da bo postala lastnica celotnega otoka, je Blejski otok še vedno v lasti države".
Širca je ministra vprašala, kako bo ukrepal ob odločitvi za uvedbo vstopnine. "To me zanima še posebej zato, ker je zastopnik upravljavca v okrožnici navedel, da bo vstopnino za obisk Blejskega otoka namenil za obnovo cerkve, katere lastnik ni Republika Slovenija," je dodala in vprašala, na kakšni pravni podlagi lahko omenjena družba sploh lahko uveljavi to plačilo.
KOMENTARJI (22)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.