Ponavadi bioloških agensov ni mogoče odkrivati s človeškimi čutili. Žrtev podleže preden se zave, da je bila izpostavljena napadu z biološkim agensom. Aerosol ali megla z biološkimi agensi sta primešana zraku in povzročitelji povsem neopazno, a učinkovito napadejo človeka, živali, rastline in v nekaterih primerih tudi opremo. Kužnina se na različne načine razširi med ciljno populacijo, kjer se povzročitelji namnožijo ter povzročijo bolezen oziroma proizvedejo toksine, ki sprožijo bolezenske simptome.
Mikroorganizme, ki jih uporabljajo kot orožje najdemo med bakterijami, glivami in virusi.
Virusi in bakterije
Najmanjši povzročitelji bolezni so virusi. Najpogostejše bolezni, ki jih uporabljajo kot biološko orožje so črne koze, rumena mrzlica, steklina in poliomielitis. Virusnih obolenj običajno ne moremo zdraviti z antibiotiki.
Zelo nevaren je virus črnih koz, povzročitelj nalezljive bolezni, ki jo je svetovna zdravstvena organizacija leta 1980 razglasila za izkoreninjeno. Epidemije črnih koz so pred tem v tretjem svetu zahtevale veliko smrti. Kot biološko orožje je virus še posebaj nevaren zaradi hitrega širjenja iz človeka na človeka in visoke stopnje smrtnosti med prizadeto populacijo. Ker je bila bolezen do leta 1980 premagana, mlajše generacija niso cepljene proti čnim kozam in zato populacije na bolezen niso imune. Na voljo je le mala količina cepiva, za bolezen pa pri že obolelih ni učinkovitega zdravljenja. Vzorce virusa črnih koz uradno hranita le dva strogo varovana laboratorija, v ZDA in Rusiji. Zaradi nevarnosti, ki bi nastala ob morebitnem terorističnem napadu s črnimi kozami, je ameriški senat odobril porabo dodatnih 500 milijonov dolarjev za povečanje zalog cepiva proti črnim kozam.Pri hujši obliki bolezni je stopnja smrtnosti lahko tudi okrog 30%.
Kot biološko orožje so še posebej primerne tiste vrste bakterij, ki proizvajajo za okoljske dejavnike izredno odporne preživitvene življenjske oblike - spore. Ob stiku z ugodnim okoljem oziroma gostiteljem se iz spore razvije aktivna oblika bakterije, ki se razmnoži in povzroči bolezen. Pomembni so povzročitelji antraksa, kolere, bruceloze, tularemije, Q –mrzlice in kuge.
Antraks
Povzočitelj antraksa ali vraničnega prisada je bakterija Bacillus anthracis. Bolezen spada med t.i. zoonoze, saj prizadene domače živali, preko njih pa se prenese na človeka. Do infekcije lahko pride skozi kožo, dihalni ali prebavni sistem. Daleč najnevarnejša je okužba preko dihal. Začetni simptomi spominjajo na običajen prehlad, po nekaj dnevih pa se pojavijo močni problemi z dihanjem. Okužba preko dihal se navadno konča s smrtjo.
Antraks je idealno biološko orožje, saj se spore zlahka razširjajo po zraku, že mala količina vdihnjenih mikrobov zadostuje za razvoj bolezni, ob razvoju bolezenskih znakov pa je običajno za zdravljenje že prepozno. Ker bolezen ni nalezljiva, ne predstavlja nevarnosti za epidemijo, ki bi se lahko razširila na ozemlje države, ki jo je uporabila kot orožje.
