Na visokovodnem nasipu Kot-Hotiza, ki ga ob Muri obnavlja konzorcij podjetij Vodogradnja iz Varaždina in Vodnogospodarsko podjetje (VGP) Mura iz Murske Sobote, so danes položili prve betonske elemente. Po besedah direktorjev obeh podjetij, dela potekajo po načrtih, oba pa pričakujeta, da bosta vladi obeh držav v prihodnjih dneh končno podpisali tudi pogodbo o gradnji tega dobrih 3000 metrov dolgega nasipa.

Izvajalca sta ponudbe za gradnjo poslala vladama že pred mesecem, vendar štiristranska pogodba še ni podpisana, čeprav dela potekajo od 10. oktobra. Kot je ob tem dejal direktor VGP Mura Jože Dominko, je slovenska vlada pripravila pogodbo in jo poslala hrvaški vladi, podpis pa pričakuje v prihodnjih dneh. Direktor Vodogradnje iz Varaždina Marijan Vitković, ki si je danes tudi ogledal obnovo nasipa, je medtem potrdil, da tudi hrvaški izvajalci del pričakujejo potrditev dogovora še ta teden, nato pa naj bi sledil še podpis.

Oba direktorja sta zanikala, da potekajo dela prepočasi, ker so po mesecu dni obnove šele danes vgradili prve betonske elemente. Ti imajo obliko črke L in jih vgrajujejo na betonsko podlago na sredino nasipa. Nato jih bodo zasuli, tako da se z zunanje strani reke ne bodo videli, na rečni strani pa naj bi bili vidni v višini pol metra. Dominko pravi, da so zaradi spora med državama zamudili pri obnovi nekaj mesecev, vendar so to praktično že nadomestili.

Tudi po besedah Vitkovića so betonske elemente dobili nekoliko pozno. Razlog je v tem, da bi morali po prvotnih dogovorih začeti obnovo avgusta, zaradi dogovarjanja med vladama pa so začeli delati šele pred slabim mesecem. Vendar izdelovalec betonskih elementov jamči, da bo vse izdelal do konca leta, tako da predvidevajo, da bodo v tem času obnovili od polovice do dve tretjini nasipa, je še povedal Vitkovič. Rok za dokončanje obnove nasipa je sicer 90 dni.

Na podlagi dogovora premierov obeh držav o skupni gradnji nasipa sta si podjetji delo razdelili tako, da VGP Mura pretežno opravlja zemeljska dela, Vodogradnja pa vgrajuje betonske elemente. Projekt pa bosta financirali obe vladi tako, da bo vsaka prevzela polovico stroškov izvedbe projekta obnove.