Bešič Loredan: S transparentnostjo lahko rešimo veliko težav v zdravstvu

Državna svetnica Monika Ažman, predstavnica za področje zdravstva, je med drugim izpostavila, da je najprej treba poskrbeti za prave podatke, zato spodbuja ustrezno digitalizacijo. Zanimalo jo je tudi, kdaj bodo v snovanje reforme vključeni vsi pomembni deležniki v zdravstvu, kot so zdravniška in lekarniška zbornica ter zbornica zdravstvene in babiške nege, katere predsednica je Ažmanova.

Hkrati je opozorila na vse težje delovne pogoje zaposlenih v zdravstvu, zaradi katerih zapuščajo poklic, pa tudi pritiske in nasilje uporabnikov zdravstvenih storitev. Zanimalo jo je, ali ministrstvo tudi na tem področju pripravlja kakšne spremembe.

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan ji je pritrdil, da tudi oni zaznavajo vse več nasilja nad zdravstvenim osebjem. Kot je dejal, so zakonodajni predlogi, kako to nasloviti, v pripravi. "Bomo videli, do kod lahko pridemo. Predvsem moramo izboljšati dostopnost in bo nasilja manj," je dejal.

Glede očitkov, da standardi in normativi za zdravstveno nego še niso bili sprejeti, je dejal, da bodo na ministrstvu čim prej začeli skupno pot za njihov sprejem in implementacijo. A slednje po njegovi oceni ob stanju s kadrom, ki ga imamo trenutno, še ne bo mogoče, lahko pa načrtujemo za naprej. Poudaril je tudi, da je treba najti način, kako kader zdravstvene nege, ki je zapustil poklic, vrniti nazaj v sistem in v nadaljevanju skozi proces izobraževanja zagotoviti ustrezno strukturo.

Smole: Okrepitev preventive za krajše čakalne dobe

Svetnik Jože Smole, predstavnik delodajalcev, eno od priložnosti za razbremenitev sistema oziroma skrajšanje čakalnih dob vidi pri okrepitvi preventive. Prav tako ga je zanimalo, ali bo zdravstvena reforma prinesla tudi povezljivost in poenotenje številnih informacijskih sistemov in kako bo to financirano.

Tudi Bešič Loredan meni, da je dostopnost do zdravstvenih storitev ključ do zmanjšanja stroškov. Za sistem je najbolj poceni, če bolnik čim prej pride do zdravnika, je poudaril. Pojasnil je tudi, da je zakon o digitalizaciji zdravstva v pripravi z namenom, da predpišejo, kateri informacijski sistem bodo izvajalci lahko imeli. Prav tako bodo morali vse podatke nujno pošiljati v skupno bazo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Cilj ministra je, da ta sistem postane odprt in transparenten, da pokaže, kaj se v sistemu dogaja.

'Za nekatere bolnike z rednimi boleznimi ni sistemskih rešitev'

Svetnik Leopold Pogačar, predstavnik lokalnih interesov, je izpostavil številne težave bolnikov z redkimi boleznimi, za katere ni nekih sistemskih rešitev. Kot je dejal minister, bodo tudi to uredili, v mislih imajo fond, iz katerega bi bili financirani stroški za njihovo zdravljenje.

Svetnik Matej Slapar, predstavnik lokalnih interesov, sicer pa kamniški župan, si želi, da ne bi razkrajali oziroma zmanjševali sistemov, ki že dobro delujejo, na primer sistema urgentne pomoči. "Ne postavljajte se na okope, preden se je sploh kaj začelo," je na to dejal minister. Poudaril je, da mora celotna urgentna medicina delovati na enak način in da končna rešitev ni oblikovana.

Na očitke svetnice Elene Zavadlav Ušaj, da je aktualna vlada ukinila urad za centralno nabavo medicinskih pripomočkov in opreme, je Bešič Loredan odvrnil, da je bil omenjeni urad umeščen pod okrilje kabineta predsednika vlade, ki da tam ni imel kaj iskati in v obliki, kot je bil zastavljen, ne bi nikoli služil svojemu namenu.

Minister za zdravje je še napovedal, da bodo do konca junija pripravili preoblikovanje vodenja javnih zdravstvenih zavodov, vzporedno s tem pa bodo urejali tudi področje absentizma.