V Sloveniji je 1,7 milijona kokoši, skupaj znesejo povprečno milijon jajc na dan. Samooskrba je visoka, skoraj 95-odstotna. To pomeni, da pokrijemo domačo potrošnjo za hrano, krmo in industrijo. Trenutno je največ povpraševanja po jajcih iz talne oziroma hlevske reje, kar je eno in isto. Pridelamo pa še vedno največ jajc iz baterijske reje. Povpraševanje po njih v zadnjem letu najbolj upada.

Naša samooskrba temelji na baterijski reji. To pomeni, da se morajo farme jajc zdaj hitro prestrukturirati v alternativne oblike reje, kar pomeni, da uničujejo novo opremo. Evropska komisija je zahtevala standard 74/99 - vsi rejci so leta 2012 morali imeti obogatene kletke. Amortizacija teh bi morala trajati vsaj 20 let. Proizvajalci opreme, največ Nizozemci, so na hitro zaslužili več kot 10 milijard evrov. Rejcem pa so zdaj ostajajo nepoplačani krediti. Manjši kmetje so za kredite zastavili kmetije in hleve. Ponovnih kreditov za novo prestrukturiranje ne dobijo več, kar pomeni, da bodo številni manjši rejci prisiljeni dejavnost opustiti. Lani smo izvozili jajc za 4,5 milijona evrov. Uvozili smo jih za 2,5 milijona evrov. 

Cene jajc so se v trgovinah v zadnjih 10 letih dvignile za 3,8 odstotka. Hrana se je v povprečju podražila za 23,7 odstotka. Za 10 jajc v povprečju odštejemo 1,7 evra. Vsak prebivalec pa jih letno poje 178.

Znanstveniki so raziskovali, katera oblika reje je za dobrobit kokoši najboljša in ugotovili so, da je prisotnost človeka in petelina, ki ga v množičnih rejah skoraj ni, za žival zelo pomembna. 

Kot vsako živo bitje za srečno življenje potrebuje ljubezen in spoštovanje. Ampak kaj potrošnika zares zanima? Dobrobit kokoši ali kakovost jajc, ki je enaka pri vseh rejah.