Odpoklicani slovenski veleposlanik v Avstraliji Milan Balažic je v kritiki na račun delovanja Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) izpostavil, da je lansko poletje na poziv KPK prijavil svoj odpoklic, komisija pa ga je po vodenju postopka obvestila, da za obravnavo ni pristojna.
Kot v izjavi za medije piše Balažic, sta ga dan po tem, ko je 8. julija lani spregovoril o sodelovanju slovenskega političnega vrha z Nicolasom Omanom v naftnih poslih, obiskala inšpektorja KPK Dare Stare in Romana Berčič. Predlagala sta mu, naj v primeru odpoklica postane prijavitelj.
Balažic je tako prijavil zunanjega ministra Karla Erjavca, takratno predsednico vlade Alenko Bratušek in predsednika republike Boruta Pahorja, da so za svojo neposredno korist protipravno izvedli njegov odpoklic.
KPK predal obsežno dokumentacijo
Inšpektorja KPK naj bi mu zatrdila, da bo lahko v postopku dokazal svoje navedbe, zato jima je predal obsežno dokumentacijo. Ta je po njegovih besedah podrobno dokazovala, kako je Bratuškova s sodelavci vodila tajno diplomatsko akcijo, v kateri so sodelovali Sova, njen posebni diplomatski odposlanec v BiH in veleposlaništvo v Canberri.
"Ko je bila ta akcija prekinjena, je bilo treba pred javnostjo najti 'odgovornega' in s prikrivanjem dokazov ter zavajanjem javnosti je bil v času tik pred zadnjimi volitvami izpeljan moj odpoklic," navaja Balažic.
Kot dodaja, ga je Stare že po dveh mesecih vodenja postopka obvestil, da so povabljene priče pred KPK potrdile njegove navedbe in dodatno obremenile Erjavca, Bratuškovo in Pahorja. Zato naj bi bil postopek pri koncu, KPK pa naj bi javnosti predstavile ugotovitve.
Toda ko je Stare s KPK odšel na funkcijo državnega sekretarja na ministrstvo za pravosodje, je postopek zastal, nato pa je bil po odločitvi predsednika KPK Borisa Štefaneca postavljen na stranski tir, trdi Balažic.
Po vsakomesečnih zagotovitvah, da bo KPK o primeru sklepal v naslednjih 30 dneh, ga je nato komisija pred nekaj dnevi obvestila, da je postopek ustavila, ker naj ne bi bila pristojna za obravnavo.
"Za to ugotovitev je KPK po tem, ko me je sama povabila k prijavi, potrebovala 16 mesecev," je kritičen Balažic. "Skupaj z javnostjo delim nelagodni občutek o nesposobnosti KPK ali - še huje - o ščitenju določenih politikov. Ob šepavem delovanju pravne države in razpadanju KPK to pomeni, da smo državljani še vedno bolj ali manj prepuščeni kaprici ljudi s politično močjo," zaključuje Balažic.
Štefanec je danes na novinarski konferenci dejal, da so v zaključnih ugotovitvah o zadevi Balažic, ki so bile objavljene danes in so z njimi seznanili tudi Balažica, ugotovili, da "ni mogoče potrditi obstoja kakršnihkoli kršitev iz pristojnosti komisije", torej "korupcije, integritete, nasprotja interesov". Ker niso zaznali znakov kaznivega dejanja, primera niso predali naprej, je še pojasnil in pristavil, da "če so bila storjena kakršnakoli kazniva dejanja, je to pristojnost drugih organov".
KOMENTARJI (24)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.