Zakonodajni postopek se je začel 9. januarja z objavo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o celostnem prometnem načrtovanju. Zakon predlaga skupina poslank in poslancev, na čelu s prvopodpisano poslanko Gibanja Svoboda Tamaro Kozlovič, podpirajo pa ga občine. Zanimivo pa je, da želijo predlagatelji, ki imajo, kot je razvidno iz podanih mnenj, podporo občin, zadevo speljati po skrajšanem postopku, kar je na predlagateljem zakona potrdil tudi evidenčni kolegij DZ. Zakaj? "Ker gre za manjše spremembe oziroma za ureditev zelo ozkega sklopa Zakona o celostnem prometnem načrtovanju (ZCPN) oziroma enega od ukrepov EU za trajnostno mobilnost," odgovarjajo v stranki predlagateljici.
Kot so nam odgovorili na vprašanje, je glavni cilj v tem, da se "odpravi glavni problem uporabe naprav za samodejno prepoznavanje vozil, ki izvira iz različnih pravnih razlag določb 25. člena Zakona o celostnem prometnem načrtovanju (ZCPN) in neskladja med tem zakonom in zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov (ZVOP) (80. členom)." Predlagatelji z "implementacijo Svežnja za urbano mobilnost", ki ga je pripravila EU, želijo vzpostaviti zakonsko podlago za ukrepe občin pri omejevanju dostopa in prometa, na primer v mestnem jedru ter v zavarovanih območjih in nizkoemisijskih conah, "prav tako pa tudi k urejanju in nadzoru parkiranja".
Kaj konkretno pravi sporni 25. člen o uporabi naprav za samodejno prepoznavanje vozil pri nadzoru pravilnega parkiranja vozil in upravičenega dostopa do območij z omejenim prometom, ki po mnenju nekaterih prinaša povečan nadzor nad našim gibanjem v prometu? Občinske oz. pristojne službe bi izvajale nadzor z napravami za samodejno pridobivanje podatkov o vozilih. Pri tem gre za osebne podatke, kot so osebno ime lastnika vozila ali podjetja, naslov stalnega ali začasnega prebivališča oz. sedeža, če je oseba tujec, njegove rojstne podatke, matično številko, zaposlitev osebe in slikovne posnetke vozila v delu, ki omogoča prepoznavo registrske označbe.
(1) Občina lahko z namenom učinkovitega nadzora nad upravičenim dostopom v območja omejitev in nad pravilnim parkiranjem vozil na javnih parkirnih mestih izvaja nadzor z napravami za samodejno pridobivanje podatkov o vozilih, nameščenimi ali vgrajenimi na, ob ali v vozišče ceste oziroma cestno telo, ali z napravami, nameščenimi na ali v vozila pristojnih služb. Z napravami za samodejno 11 pridobivanje podatkov o vozilih se lahko zbirajo samo osebni podatki iz drugega odstavka tega člena.
(2) Upravljavec zbirke podatkov o dostopu in parkiranju vozil je pristojni prekrškovni organ občine. Za opravljanje nadzora nad dostopom ali parkiranjem z napravami iz prejšnjega odstavka in za izvedbo postopka o prekršku pristojni prekrškovni organ pridobiva, zbira, obdeluje in upravlja naslednje podatke: osebno ime lastnika vozila ali ime podjetja, naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedeža, EMŠO, če je fizična oseba tujec, njene rojstne podatke, matična številka pravne osebe, zaposlitev odgovorne osebe, slikovne posnetke vozila v delu, ki omogoča prepoznavo registrske označbe vozila in samega vozila.
(3) Pri pridobivanju, zbiranju, obdelovanju in vodenju osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka pristojni nadzorni organ ravna v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
(4) Podatke iz drugega odstavka tega člena lahko pristojni prekrškovni organ obdeluje v tolikšnem obsegu in trajanju, kolikor je to nujno potrebno za izvedbo nadzora in postopka o prekršku, vendar najdlje tri leta od njihove pridobitve. Po poteku roka iz prejšnjega stavka se podatki izbrišejo.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek se podatki iz prve alineje in slikovni posnetki vozila iz druge alineje drugega odstavka tega člena, ki ne bodo uporabljeni za dokazovanje prekrškov, brišejo takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v 30 dneh od njihovega nastanka.
V Svobodi pravijo, da so lokalne skupnosti zaradi neskladji v obstoječi zakonodaji težave. "Opozorile so, da so se zaradi pravno pomanjkljive ureditve v ZCPN in omenjenega neskladja z ZVOP znašle v upravnih in sodnih postopkih, ki jih zoper njih sproža Informacijski pooblaščenec (IP). Kljub temu da je Upravno sodišče v enem od omenjenih postopkov odločilo, da ob uporabi ustreznih varovalk in nepovezljivosti evidenc, podatki na registrskih tablicah niso podatki, ki bi neposredno razkrivali določenega posameznika, je zaradi aktivnosti IP vpeljava novih in tudi uporaba že obstoječih sistemov ANPR otežena. Na slednje pa poleg lokalnih skupnosti opozarjajo tudi drugi deležniki, ki sisteme že več let aktivno uporabljajo."
Ob tem menijo, da Slovenija na področju uporabe omenjenih sistemov "krepko zamuja", kajti številne članice EU že nekaj časa uporabljajo sisteme za potrebe upravljanja parkirne politike, vključno z nadzorom parkiranja z vozili z nameščenim sistemom za avtomatsko prepoznavo registrskih tablic, ali pa vstope v mesta in brezemisijske cone. Ob tem omenjajo Nizozemsko, Hrvaško Istro ter Gradec. Predlagatelji so se posvetovali s pristojnim ministrstvom za okolje, podnebje in energijo in pristopil k spremembi zakonodaje.
Prepričani so, da zakon, ob preučitvi dosedanjih mnenj IP in sodno prakso, ne posega v spoštovanje človekovih pravic do varstva osebnih podatkov. IP je sicer svoje mnenje nazadnje podal 20. januarja, na podlagi katerega v stranki pravijo, da je "nekaj na novo prejetih opozoril IP smiselno upoštevati, in jih bomo oblikovali v amandmaje, z namenom, da se nekateri pomisleki IP odpravijo".
Informacijski pooblaščenec: Ohlapna opredelitev odpira vrata nadzoru nad občani in njihovim gibanjem
Informacijski pooblaščenec pa opozarja na nejasne definicije t. i. parkirnega utripa, s katerim naj bi se ugotavljalo uporabo parkirnih mest na določenem območju. "Opozarjamo, da je definicija nejasna in sama s sabo v nasprotju glede zasledovanih ciljev, ne vsebuje natančne opredelitve zbranih (osebnih in drugih) podatkov, ne opredeli natančno namena merjenja parkirnega utripa, ne opredeli kroga oseb, na katere se lahko ukrep nanaša in ne določa jasne in dovolj predvidljive uporabe. Odsotnost vsega naštetega ne zadosti standardom zakonskega urejanja obdelav osebnih podatkov, tako odprta in nenatančno opredeljena definicija, ki v praksi pomeni zbiranje in obdelavo osebnih podatkov, pa posledično omogoča številne možne interpretacije, uporabo tudi za druge namene in resne zlorabe."
Ob tem IP opozarja, da bi se ob tako ohlapno opredeljeni vsebini zakonskih pojmov, v praksi vse skupaj hitro lahko spremenilo v nadzor nad občani in njihovim gibanjem na določenem območju. Izvajanje parkirnega utripa namreč omogoča lokalnim oblastem in njihovim podjetjem zaznavanje različnih lokacij, na katerih se nahaja vozilo posameznika in s tem tudi nadzor in spremljanje njegovega gibanja, opozarja. "Takšno spremljanje in nadzor posameznikov s strani lokalnih oblasti in njihovih podjetij pa v sodobni demokratični družbi predstavlja relativno resen poseg v zasebnost posameznikov, ki se s svojimi vozili nahajajo in gibljejo po območju določene občine in lahko javne površine iz prostorov, na katerih se lahko posamezniki svobodno nahajajo in se po njih gibljejo spreminja v območja, kjer se bo nad njimi na vsakem koraku izvajal nadzor."
IP opozarja tudi glede dopustnosti namestitve sistemov za prepoznavanje tablic na vozila pristojnih služb ter na nujnost ureditve, po kateri ni nobene potrebe po hrambi podatkov, če ni ugotovljene kršitve. Opozarjajo tudi na neustrezno ureditev povezovanja zbirk podatkov.
Posebej jih skrbi predlagana sprememba 80. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), "po kateri se de facto ne bi več urejalo uporabe ANPR sistemov, ki po naravi stvari predstavljajo množične obdelave osebnih podatkov. Sprememba po mnenju IP ni potrebna in kvečjemu predstavlja resen in nepremišljen poseg v sistemski zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov."
Občine: Avtomatska prepoznava tabilc naj se razširi še na prekrškovne organe
Ob tem v mnenju Združenja mestnih občin lahko preberemo, da jih skrbi tudi soočanje s kadrovskimi izzivi pri nadzoru. Zato se med drugim zavzemajo za to, da se avtomatsko prepoznavo registrskih tablic (ANPR) razširi še na prekrškovne organe in na ugotavljanje in obravnavo drugih cestnoprometnih prekrškov na javnih površinah.
Kot poudarjajo predlagatelji in podporniki zakona, podpirajo "prizadevanja za večjo preglednost pri upravljanju prometa in trajnostno mobilnost". Skupnost občin Slovenije meni, da so sodobni pristopi k prometni ureditvi ključni za izboljšanje kakovosti bivanja in zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. "Uporaba naprednih tehnoloških rešitev, kot je avtomatsko prepoznavanje registrskih tablic, lahko k temu pomembno prispeva. Ker se takšne tehnologije že uspešno uporabljajo v številnih evropskih mestih, smo prepričani, da bi z vzpostavitvijo zakonske podlage, s katero se bi izboljšala prometna učinkovitost, ob konsenzu vseh ključnih deležnikov, bila koristna tudi pri nas."
KOMENTARJI (255)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.