Avgust, najbolj nevaren mesec v letu

31. avgusta 1997 je v prometni nesreči v Parizu umrla princesa Diana. Kdor se dogodka spomni, se verjetno spomni tudi velikega šoka in nejevere ob prvih novicah. Diana je bila velika ljubljenka navadnih ljudi. Njena smrt še dodaja k mitu o domnevno usodnem, nevarnem mesecu avgustu. Ko naj bi bil sicer čas kislih kumaric, poletno zatišje. Ko je vsem samo vroče, vendar je avgust tudi mesec, ko se pogosto dogajajo grozne stvari, tragedije na različnih ravneh. Ki še bolj pridejo do izraza, ker je to dejansko mesec zatišja, ko so politiki najpogosteje na dopustu.

Če pogledamo nekaj obletnic, in ker smo že začeli s princeso Diano, še nekaj o slavnih.

Že prihodnji teden se bodo množice oboževalcev zgrinjale proti Gracelandu, kjer je 16. avgusta 1977 umrl Elvis Presley. Morda se bo kdo spomnil tudi dive Marylin Monroe, ki je umrla 4. avgusta leta 1962, menda zaradi prevelikega odmerka tablet, različne govorice o njeni smrti pa še zdaj včasih privrejo na dan.  

Ponoči 8. avgusta 1969 se je zgodil eden najhujših pokolov, vodja kulta Charles Manson in njegovi privrženci so dobesedno razmesarili takrat visoko nosečo igralko Sharon Tate, sicer ženo režiserja Romana Polanskega, in še tri njune prijatelje, ki so bili v hiši.

In še nekaj globalnih dogodkov v avgustu, bolj ali manj usodnih za ogromno ljudi.

6. avgusta zgodaj zjutraj po lokalnem času je japonsko mesto Hirošima zadel mali deček ali Little boy, kot so Američani poimenovali prvo v vojaške namene uporabljeno jedrsko orožje. Razdejanje je bilo strahotno, posledice pa so ljudje čutili še desetletja in še danes niso pozabljene. Nekaj dni pozneje so atomsko bombo odvrgli še nad Nagasaki. 

V prvih dneh avgusta leta 1914 se je na evropskih tleh začela odvijati nepredstavljiva morija prve svetovne vojne, v jarkih, s katerimi je bil prepreden velik del Evrope, je umrlo na milijone predvsem mladih fantov.

23. avgusta 1939 sta v Moskvi zunanja ministra nacistične Nemčije in komunistične Sovjetske zveze, Ribentrop in Molotov, podpisala sporazum o nenapadanju. Pakt, ki je strahovito pretresel tudi veliko komunistov po svetu, je Nemčiji odprl vrata za napad na Poljsko in začetek druge svetovne vojne.

V povojnem obdobju je šel v zgodovino 21. avgust 1968, ko se je z vdorom sovjetskih čet in njihovih zaveznikov v Varšavskem paktu na Češkoslovaško končala tako imenovana praška pomlad, obdobje sproščanja in liberalizacije trdih povojnih sovjetskih okvirov.

In še dogodek v Aziji, kulturna revolucija, ki jo je zaukazal voditelj Mao Cetung in ki je razdejala in spremenila življenja milijonov, je pravi zagon dobila avgusta 1966. Tako imenovan rdeči avgust v Pekingu je peljal v pokol milijonov in razgraditev vsega tradicionalnega.

9. avgusta je zaradi afere Watergate, med drugim zaradi prisluškovanja političnim nasprotnikom, ki so imeli pisarne v zgradbi, imenovani Watergate, kot prvi in edini doslej odstopil takratni ameriški predsednik Richard Nixon. Ki je bil, mimogrede, tudi prvi ameriški predsednik, ki je navezal politične stike s komunistično Kitajsko in se tam tudi srečal z Maom Cetungom.  

Tudi vročega avgusta je bilo, ko je leta 1990 Irak napadel Kuvajt, to je potem januarja naslednje leto pripeljalo do prve Zalivske vojne.  

9. september 2001 je bil sicer seveda septembra, ko se je zgodil napad na stavbi v New Yorku, vendarle pa mnogi komentirajo, da bi morda bilo drugače, če ne bi takratni predsednik George Bush junior, se pravi sin predsednika, ki je v bistvu izgubil prvo Zalivsko vojno, ravno preživljal avgustovskih dni na družinskem ranču v Teksasu, in se ni prav veliko menil za več opozoril, da se nekaj pripravlja, nekaj velikega in hudega.  

In če pogledamo še bližje k nam, 4. avgusta  1995 se je na Hrvaškem začela operacija Nevihta, z vsemi vojnimi zločini.  

Nekaj držav tudi uradno govori o avgustovskem prekletstvu. Tako so na primer v Rusiji  prepričani, da se od leta 1991 vse najbolj grozne stvari dogajajo prav v avgustu. Začelo se je torej leta 91, s pučem, poskusom državnega udara proti sovjetskemu voditelju Mihailu Gorbačovu. V dokaz pa med drugim navajajo vsaj še pet hudih letalskih nesreč, pa tragično nesrečo podmornice Kursk avgusta 2000.

Podobno verjamejo vsaj še v dveh državah, v Braziliji in Keniji, da je avgust prekleti mesec.

In da ne pozabimo, včasih avgusta udari narava.

26. in 27. avgusta 1883 zgodovina beleži enega izmed najhujših vulkanskih izbruhov v zgodovini – Krakatav v Indoneziji. Ki je bil 13.000-krat močnejši kot Little boy.

In nenazadnje, te dni smo se spomnili najhujših poplav pri nas, ki so bile avgusta lani. In ki še danes za marsikoga pomenijo težko in travmatično doživljanje avgusta.  

Osebna izkušnja proti globalni.  

Sama se na primer že ves avgust (in del julija) borim proti osam v stanovanju in pri tem ugotavljam enakovredno uporabnost sicer različno ideološko usmerjenih tedenskih političnih revij, obeh s primerno težo, da lopneš kakšno.

Kako iz tega razumeti nepredstavljivo globalno trpljenje ali se po drugi strani preprosto izogniti razmišljanju o tem?

Sovražim smrt v družini, od nje se ti spaca črtalo za oči, tako na pogrebu reče ena izmed oseb v knjigi Patrick Melrose Edwarda St Aubyna.

Je humor oblika krutosti ali obrambni mehanizem, se ob tem sprašuje Patrick Melrose.

Ja, morda ni čudno, da je prvi teden avgusta tudi svetovni teden klovnov, mnogim strašljivih likov, ki pogosto nastopajo kot akterji grozljivk.

Avgust je čas, ko gre poletje h koncu, že to je depresivna misel, dnevi so krajši, delajo se že načrti za božič ali vsaj krompirjeve počitnice. Luč ugaša, prihaja melanholija, do ponovnega zagona, ki pride s prvimi dnevi septembra. Ravno to zatišje dela avgust nekako za nevaren in izmuzljiv mesec. In novice, ki prihajajo, so zastrašujoče.    

Ampak za zdaj smo še vsi v olimpijskih igrah. Že začetek je bil razburljiv, slovesnost, ki še odpira razprave. Liberalen del javnosti je bil navdušen zaradi sporočila vključevanja. Lepo in spodbudno, če bi se le spomnili in vključili, vsaj simbolno, tudi deprivilegirane iz pariških predmestij.  

In neprestana pojasnjevanja, opravičevanja avtorjev, za kaj da je šlo pri nekaterih prikazih, ki so razburili del javnosti, predvsem Katoliško cerkev. Pri tem je strašljivo, da je v odzivih dela javnosti implicite čutiti grožnje, v smislu, kako bi bilo, če bi tako žalili recimo verska čustva muslimanov, bi že letele bombe. Kot da moramo biti vsi zares hvaležni, da se to še ne dogaja zaradi nekaj nastopajočih v pisanih oblačilih. Kot da je Katoliška cerkev sicer tako blaga in odpuščajoča ustanova. Morda bi še verjeli, če ne bi tega zanikala strahovita grozodejstva iz zgodovine, pa tudi poročila o gnusnih zločinih nad otroki, ki so se dogajali le nekaj desetletij nazaj, v državah, kot sta Avstralija, Kanada, z odkritjem množičnih grobišč otrok staroselcev, ki so jih cerkveni zastopniki izmučili do smrti. Morda, da bi rešili njihove duše.    

Goli, v modro pobarvani pevec, ki je tudi zbujal zgražanje na otvoritveni slovesnosti, je po nastopu dejal, da bi bilo za svet nasploh bolje, če bi bi bili olimpijci še vedno goli, kot so bili nastopajoči na prvih takih igrah v stari Grčiji. Takrat je tudi veljalo, da orožje umolkne.

Danes pa seveda ni tako. In samo upamo lahko, da ne bo tudi ta avgust delal na svoji podobi nevarnega meseca in postregel s kakšnim še bolj grozljivim dogodkom za zgodovino.