Zdravnik iz javnega sistema dela še pri osmih zasebnikih

Poglejmo pa najprej zadnje podatke na lestvici najvišjih plač v javnem sektorju, kjer je običajno največ prav zdravnikov, ki veljajo za najbolje plačane javne uslužbence. Tudi pri februarskih plačah je bilo tako, med 50 rekorderji po izplačilih je večina zaposlena v zdravstvu. Najvišji znesek je bil izplačan v Psihiatrični bolnišnici Ormož, in sicer 20.100 evrov. Na drugem mestu je plača zdravnika iz UKC Maribor: 13.648 evrov, tretje najvišje izplačilo pa je prejel zdravnik iz UKC Ljubljana, skupaj z izplačilom Medicinske fakultete 12.999 evrov. Vseh 50 prejemnikov najvišjih plač je prejelo zneske nad 10.500 evrov.

Pojasnilo Psihiatrične bolnišnice Ormož: Ne gre za plačo zaposlenega pri nas

Vršilka dolžnosti direktorja bolnišnice Ksenija Vuk Kostanjevec nam je sporočila, da najvišje izplačilo na portalu plač javnega sektorja, kjer je na prvem mestu objavljena njihova bolnišnica z zneskom 20.100 evrov, ne pomeni plače zaposlenega, saj nihče od zdravnikov, niti vodstva bolnišnice, ne prejema takšnih dohodkov. "Navedeni znesek je bil namreč nakazan ministrstvu za obrambo, kjer je psihologinja, ki je sedaj zaposlena v Psihiatrični bolnišnici Ormož, bila zaposlena prej in je prek omenjenega ministrstva opravljala specializacijo iz klinične psihologije. Ker se je zaradi potreb PB Ormož zaposlila pri nas in je prenehala delovno razmerje pri Ministrstvu za obrambo, ji je Psihiatrična bolnišnice Ormož povrnila zahtevek za plačilo stroškov specializacije iz klinične psihologije izstavljen s strani Ministrstva za obrambo. Skladno z davčno zakonodajo je davčna obravnava tega poplačila smatrana kot dohodek delojemalca (vračilo dolga ali stroškov izobraževanja bivšemu delodajalcu) s čimer nastane obveznosti izračuna, odtegnitve in plačila davčnega odtegljaja, saj se smatra, da je delojemalec prejel dohodek v trenutku, ko je dolg poplačan pri bivšem delodajalcu. Torej, v primeru tega dohodka je šlo za povračilo stroškov specializacije iz klinične psihologije," pojasnjuje znesek izplačila vršilka dolžnosti. Ob tem še dodaja, da pri njih nihče od zdravnikov nima soglasja za delo pri zasebnikih.

Redno zaposleni zdravniki poleg dela v matičnih ustanovah lahko svoje delo opravljajo tudi v drugih javnih zavodih, pri zasebnikih in koncesionarjih, za kar seveda prejmejo dodatno plačilo. V skladu z Zakonom o zdravstveni dejavnosti za to potrebujejo soglasje delodajalca.

Zdravnik, ki ima kar osem soglasij za delo pri drugih izvajalcih zdravstvenih dejavnosti, prihaja iz izolske bolnišnice, kjer je sicer zaposlenih 115 zdravnikov specialistov, 45 pa jih dela še izven bolnišnice. Kot nam je sporočil direktor Splošne bolnišnice Izola Radivoj Nardin, ima 24 zaposlenih zdravnikov po eno soglasje za delo drugje, 10 zdravnikov po dva, sedem jih ima tri soglasja, dva zdravnika štiri, eden pa dela še v sedmih drugih zdravstvenih enotah.

Poleg izolskega zdravnika, ki ima sedem soglasij za delo drugje, imata toliko soglasij delodajalca še dva zdravnika, eden iz ljubljanskega kliničnega centra in drugi iz celjske bolnišnice. V UKC Ljubljana je zaposlenih 1523 zdravnikov, 418 jih ima soglasja za delo tudi v drugih ustanovah, trije zdravniki imajo šest soglasij, šest zdravnikov pa dela še v petih različnih ustanovah. Večina zdravnikov, 243, jih ima le po eno soglasje, 93 jih dela še v dveh enotah izven bolnišnice, 53 pa v treh. 19 zdravnikov ima po štiri soglasja.

Kot nam je sporočila Sonja Štramec-Nemec, namestnica Pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov v UKC Ljubljana, lahko zaposleni dobijo soglasje le, če v celoti izvršujejo svoje delovne obveznosti, ne odklanjajo nadurnega dela, pripravljenosti, dežurstev in morebitnih drugih oblik dela. Kot pravi, ni omejitev glede števila izdanih soglasij oziroma na število izvajalcev, so pa omejitve glede števila ur, maksimalno osem ur tedensko.

Tudi v celjski bolnišnici imajo zdravnico, ki ima sedem soglasij za delo v drugih ustanovah izven bolnišnice. Na zadnji dan lanskega leta je bilo zaposlenih 392 zdravnikov, od tega 229 zdravnikov specialistov in 127 specializantov. Soglasja za delo izven bolnišnice ima 121 zdravnikov, 60 po eno soglasje, 33 po dva, 17 zdravnikov ima po tri soglasja, pet jih dela v štirih drugih enotah, trije zdravniki pa v petih.

V času veljavnega soglasja za delo drugje, mora zdravnik mesečno delodajalcu pošiljati poročilo o številu opravljenih ur pri drugem delodajalcu, pravi Danijela Gorišek iz Službe za odnose z javnostmi in protokol v Splošni bolnišnici Celje. In dodaja, da v primeru, ko zdravnik v domači ustanovi opravi vse opredeljene delovne obveznosti, bolnišnica nima vzvoda za omejevanje njegovega dodatnega dela pri drugem delodajalcu.

Bolnišnica Ptuj: Brez sodelovanja zdravnikov iz drugih enot bi težko zagotavljali zdravstveno oskrbo za regijo

Poglejmo še na Štajersko. V UKC Maribor so zaposleni 704 zdravniki, 85 jih ima soglasje za delo v drugih ustanovah. Največ soglasij ima zdravnik, ki dela še v šestih drugih enotah, eden v petih, prav tako eden v štirih. Štirje zdravniki imajo po tri soglasja, 20 zdravnikov po dva, 58 pa jih dela samo v eni zdravstveni ustanovi izven bolnišnice.

Iz Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj pa sporočajo, da ima pri njih 21 zdravnikov 25 soglasij za delo izven bolnišnice, vseh zaposlenih zdravnikov skupaj s pripravniki pa je 84. Kot pravijo, se pred izdajo soglasja zdravniku preveri izpolnjevanje vseh pogojev, vključno z izračunom delovne obremenitve pri delodajalcu in z delom pri drugem izvajalcu, kar skupaj ne sme preseči maksimalne delovne obremenitve v relevantnem časovnem obdobju. Soglasje pa da lahko kadar koli prekličejo, dodajajo.

Da je na to področje treba gledati z vseh zornih kotov in imeti pred očmi le paciente, pa opozarja vršilec dolžnosti direktorja ptujske bolnišnice Aleksander Voda, ki pojasnjuje, da so v lanskem letu z zunanjimi sodelavci sklenili 56 podjemnih pogodb, letos pa 51. "Brez pristanka in dovoljenja njihovih matičnih institucij in posledično njihovega opravljanja dela v naši bolnišnici, bi težko zagotavljali zdravstveno oskrbo za regijo, ki jo pokrivamo. Tudi z njihovim opravljenim delom smo uspeli poslovati pozitivno. Zato je na to področje dela izven matičnih institucij treba gledati celovito in vedno imeti pred seboj paciente, seveda pa tudi poslovni izid," je sporočil za 24ur.com.

In še enkrat nazaj na Primorsko. V Ortopedski bolnišnici Valdoltra je zaposlenih 45 zdravnikov specialistov in 17 specializantov. Soglasja za delo v drugih zdravstvenih ustanovah ima 28 zdravnikov, ki jim je bilo izdanih 74 soglasij. Od 26 zaposlenih ortopedov jih 21 dela še v drugih enotah, sedem jih ima 10 soglasij za delo v drugih javnih zdravstvenih zavodih, 15 jih ima 30 soglasij za delo v zdraviliščih, 13 pa jih dela pri zasebnikih, izdanih jim je bilo 19 soglasij. Izven bolnišnice dela tudi pet radiologov in dva anesteziologa.

"Vodstvo Ortopedske bolnišnice Valdoltra izdaja soglasja za delo zdravnikov izven bolnišnice le za izvajanje zdravstvenih storitev specialističnih ortopedskih ambulant, ker je to v interesu bolnišnice in pacientov. Bolnišnica je ustanovljena za izvajanje dejavnosti na nacionalni ravni, na ta način približamo naše specialiste ortopedije pacientom iz oddaljenih krajev, saj si veliko pacientov želi zdravljenja v naši ustanovi," pojasnjujejo v Valdoltri.

Zavedajo se, da gre za pretežno starejšo populacijo, tudi s težjimi ortopedskimi obolenji in slabšo mobilnostjo, ki si težje organizirajo prevoz do njihove ustanove, še pravijo v vodstvu bolnišnice.

Na drugi strani pa seveda lahko beremo številne članke v medijih o rekordnih zaslužkih zdravnikov, ki prek podjemnih pogodb v popoldanskem času delajo še v drugih bolnišnicah, klinikah in pri zasebnikih, kjer enormno rastejo dobički in kjer dosegajo nove rekorde. Zasebniki pa seveda polnijo tudi račune zdravnikov, ki delajo za njih v prostem času. Kot so pred kratkim razkrili na portalu Necenzurirano, so v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec zunanjemu sodelavcu, ki je delal na oddelku radiologije, lansko leto za popoldansko delo prek podjemne pogodbe plačali kar 106 tisoč evrov.

Tudi v celjski bolnišnici naj bi specialistu radiologije, ki je sicer zaposlen v drugi bolnišnici, za dodatno delo pri njih plačali dobrih 103 tisoč evrov. Zdravnik iz UKC Maribor pa naj bi po podatkih portala samo prek svojega samostojnega podjetja ustvaril več kot 250 tisoč evrov prihodkov.