Poročilo o srčni kirurgiji: slabi odnosi, sumljive smrti. UKC: Poročilo je pristransko, problem se je ves čas reševalo

Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS) je javnosti tudi uradno predstavila vsebino poročila o izrednem strokovnem nadzoru nad otroško srčno kirurgijo v UKC Ljubljana. Ugotovitve o tem, da izvajanje programa ni bilo primerno, sicer niso več skrivnost, saj so v minulem mesecu, ko je poročilo po uradnih postopkih romalo k vpletenim, že prišle v javnost.

Andrej Možina, predsednik Zdravniške zbornice Slovenije, je danes sprva pojasnil, kako so izbirali strokovnjake, ki so opravili nadzor. Dejal je, da so izbrali najbolj kompetentne strokovnjake, ki so se zavezali, da bodo poročilo pripravili strokovno in nepristransko. Odločili so se za mednarodno komisijo. “Mednarodna komisija je bila izbrana zato, da si zaradi spora dveh strokovnih resnic v Sloveniji nastavimo mednarodno ogledalo in poiščemo arbitra,” je dejal Možina. Strokovnjaki so se opirali na strokovno literaturo in na podobne primere v svetu, pravi Možina in dodaja, da so strokovnjaki opozorili na pomanjkljive podatke.

Komisija zaradi težav in napak pri vnosu podatkov sumi, da več kot 15 odstotkov vse dokumentacije manjka ali je založena. Zato zahteva pri ministrstvu za zdravje ustrezno preiskavo, saj je potrebno manjkajoče podatke najti.

Zbornica razkriva izsledke poročila

Kot pravi Možina, smo mediji večino vsebine že razkrili, izpostavlja pa, da komisija v poročilu ugotavlja, da za izvajanje programa otroške srčne kirurgije obstajajo dobri prostorski pogoji, primerno je tudi število dobro izurjenih otroških intenzivistov, obstaja pa pomanjkanje otroških kardiologov in anesteziologov. Ugotovili so, da se na leto opravi manj kot 100 posegov, kar ne dosega standarda. Nadzorni kirurg je bil dosegljiv le 3 do 6 dni v mesecu, oba otroška srčna kirurga pa sta bila premalo izkušena in nista zmogla sama nositi težkih odločitev. Komisija je opozorila, da je bila dokumentacija, ki je bila na voljo, zelo skromna.

Valentin Sojar, predsednik združenja kirurgov Slovenije, je dejal, da so bili odnosi in komunikacija med vsemi zaposlenimi povsem neustrezni. Zaradi nerazrešenih napetosti med njimi in zaradi naodzivnosti vodstev je prišlo do nesodelovanja, kar je glede na poročilo vplivalo na rezultate zdravljenja. V poročilu opozarjajo, da spori pred očmi javnosti in pred očmi bolnih otrok, njihovih staršev ter zdravstvenih sodelavcev ogrožajo spoštovanje človekovega dostojanstva.

Poročilo še razkriva, da nosilci vodstvenih funkcij niso opravili svojih nalog, kot so na primer spremljanje dokumentacije, ustrezen informacijski sistem, kakovostni pogoji dela, zagotavljanje timske obravnave bolnikov in ustrezna komunikacija med vsemi sodelujočimi. Prav tako bi morali skrbeti za ustrezen potek in nadzor izobraževanja ter vzpostavitev sistema kakovosti in varnosti.

Vodstvo UKC Ljubljana vedelo za pomanjkljivosti, a ni ukrepalo

Komisija je ugotovila, da je odziv UKCL na prejšnje interne in eksterne presoje ter priporočila nesprejemljiv. Vodstvo je bilo namreč več let seznanjeno z razmerami in je omalovaževalo ogroženo varnost na otroški srčni kirurgiji. Vodstvo UKCL ni preverilo dvomov o rezultatih operacij v obdobju 2007–2012, ki so bili posredovani ministrstvu za zdravje in nakazujejo primerljive rezultate z vodilnimi centri v Evropi.

Glede izobraževanja mlajših kirurgov je komisija ugotovila, da je nadzorni kirurg kompetenten v svojem znanju, izobraževanje mladih kirurgov pa je v nasprotju z mednarodnimi smernicami. Ugotovili so, da so kompetence mlajšega kirurga glede otroške srčne kirurgije nezadostne. Komisija je ugotovila razdrobljenost izobraževanja, nadzora, ocenjevanja, odsotnost pisnih protokolov, neznano število posegov na kirurga.

Za 12 operacij podatkov ni

Predsednik odbora za strokovna medicinska vprašanja Radovan Hojs je dejal, da je potrebno poiskati in predstaviti manjkajoče podatke za leto 2012 in jih vključiti v analizo. "To je naša ključna dolžnost," pravi Hojs. Komisija namreč ugotavlja, da so zaradi morebitne odsotnosti zdravstvene dokumentacije, ki jo uprava UKCL ni posredovala komisiji, rezultati umrljivosti in obolevnosti morda zelo izkrivljeni.

Stališče zbornice glede podatkov za leto 2012 je naslednje: glede na morebitni obstoj zdravstvene dokumentacije 12 pacientov, ki so bili operirani zaradi srčne napake v UKCL v letu 2012, je treba poiskati manjkajočo dokumentacijo in preveriti vse podatke.

Štirje sumljivi primeri smrti otrok

Komisija je proučila vse štiri primere umrlih otrok v letu 2012, za katere ocenjuje, da bi bilo mogoče preprečiti smrt. Odbor za strokovno-medicinska vprašanja ZZS omenjene primere predaja v presojo tožilcu ZZS. 

Hojs opozarja na veliko neskladje glede smrtnosti bolnikov v programu. UKC je namreč v svojem poročilu navedel 1,8 odstotno smrtnost pacientov, podatki, ki jih je zbrala komisija, pa govorijo o 2,9-odstotni.

Zbornica: trenutno ni zadostne varnostne oskrbe in okolja, da bi UKC Ljubljana nadaljeval z operacijami

Končno stališče komisije je, da je bila varnost otrok v tem sedemletnem obdobju resno ogrožena. Prav tako dodajajo, da trenutno na UKC Ljubljana ni zadostne varnostne oskrbe in okolja, da bi lahko nadaljevali z operacijami, poročilo povzema Možina in dodaja, da je sicer program otroške srčne kirurgije na UKC Ljubljana trenutno povsem varen, saj poteka v drugačnem obsegu, zahtevnejše bolnike pa na operacijo pošiljajo v tujino.

Predsednik zbornice je še dejal, da ga zelo žalosti, da je bilo zaupanje v UKC Ljubljana kot ustanovo tako načeto. Glede ukrepov zoper odgovorne, pa je dejal, da jih ne bo, ker je trenutno zaradi pomanjkljivih podatkov še vedno nemogoče trditi ali so rezultati programa dobri ali ne. Je pa za poročilo o nadzoru že zaprosila kriminalistična policija.

Zbornica predlaga, da ministrstvo za zdravje in klinični center čim prej podata zagotovila civilnim društvom staršev glede varnosti trenutnega programa, prav tako predlaga, da civilna združenja v večji meri sodelujejo pri odločitvah o usodi programa otroške srčne kirurgije. Ministrstvu pa predlagajo, da razišče okoliščine domnevno manjkajoče dokumentacije v programu otroške srčne kirurgije.

Večino podrobnosti iz poročila smo razkrili že konec avgusta.

V mednarodni komisiji sta poleg slovenskih strokovnjakov sodelovala tudi nizozemska kardiotorakalna kirurga Tjark Ebels in Mark Hazekamp. Komisija je po neuradnih informacijah največjo odgovornost za nesprejemljivo stanje pripisala izraelskemu kirurgu Davidu Mišaliju in njegovemu slovenskemu učencu Robertu Blumauerju ter takratnemu vodstvu UKC Ljubljana. V večini obdobja 2007-2014, na katerega se je nadzor nanašal, sta UKC vodila Simon Vrhunec in Brigita Drnovšek Olup.

Poročilo za obdobje 2007-2014 je nastalo že pred dobrima dvema mesecema. Njegova vsebina je pricurljala v javnost prejšnji mesec, potem ko so bili z njo seznanjeni vpleteni, danes pa je ZZS poročilo tudi uradno predstavila. Pripravo poročila je naložilo ministrstvo za zdravje v času, ko ga je vodil Tomaž Gantar.

Ministrica izrazila sočutje s starši

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc bo priporočila, ki jih je glede otroške srčne kirurgije podala komisija zdravniške zbornice, poslala v presojo zdravstvenemu svetu. Svetu UKC Ljubljana pa bo naročila, naj od vodstva UKC zahteva, da preveri odgovornost v zvezi s poročilom, je napovedala na današnji novinarski konferenci.

Kot je dejala, jo vedno prizadene, kadar obstaja sum neustreznega zdravljenja: "Vsaka izguba bližnjega je nenadomestljiva, zato sočustvujem z vsemi, posebej s starši, ki so zaradi programa otroške srčne kirurgije utrpeli bolečine." .

Ob tem je izpostavila pet možnosti, ki jih komisija zdravniške zbornice predlaga za izboljšanje razmer. Prva je nadaljevanje programa, po katerem bi kirurg opravljal operacije samo nekaj dni v mesecu, vendar komisija to možnost odsvetuje, saj da je preveč tvegana. Druga možnost bi bila, da v Ljubljani otroške srčne kirurgije ne bi bilo in bi se bolnike pošiljalo v München, kar pa s seboj prav tako prinaša določena tveganja, med drugim zaradi oddaljenosti.

Še ena možnost je, da bi se povezali z zunanjim otroškim kardiološkim centrom. Možna je tudi podobna ureditev, kot smo jo imeli med letoma 2004 in 2007, ko je v UKC Ljubljana operiral visoko usposobljeni slovaški kirurg. Peti predlog pa predvideva razvoj srčne kirurgije v Ljubljani v okviru drugačne ureditve z zadostnim številom operacij in stabilno organizacijo, je naštela ministrica.

Ker gre pri priporočilih za strokovno vprašanje, bo ministrica za mnenje o tem povprašala zdravstveni svet. Ta naj bi v najkrajšem času preučil predloge tako z vidika kakovosti in varnosti kot z organizacijskega, kadrovskega in finančnega vidika.

Obenem pa bo ministrstvo pozvalo vodstvo UKC, naj poišče in predloži manjkajočo dokumentacijo. Če je ne bo, namerava ministrica to "prijaviti ustreznim organom".

Po besedah ministrice je sicer konkretni primer pokazal, da je treba vpeljati skupne upravno-strokovne sistemske nadzore, da ti ne bi bili v pristojnosti dveh različnih institucij. Le takšni skupni nadzori dajejo celovito sliko in rezultat je lahko tako boljši, ker bi bili ukrepi celoviti, je pojasnila.

"Vodstvo UKC problem ves čas reševalo"

V UKC so v odzivu na poročilo sporočili, da bodo zastopali strokovno stališče, da s programom otroške srčne kirurgije nadaljujejo.

Pri tem poudarjajo, da poročilo Zdravniške zbornice Slovenije temelji na podatkih od leta 2007 do leta 2014, od takrat pa so uvedli pomembne spremembe.

Kot pravijo, zdaj podatke o operacijah vnašajo v mednarodno bazo EACTS database, sprejeli so nov protokol delovanja kardiovaskularnega konzilija, ki obravnava bolnike s prirojenimi srčnimi napakami, kar zagotavlja sprotno sledljivost odločitev in sledljivost osebne odgovornosti odločevalcev, vpeljana je varna informacijska povezava za pošiljanje izvidov (magnet, ultrazvok) centrom v Pragi, Münchnu in Massi, sodelovanje s štirimi gostujočimi kirurgi in osebjem je izjemno konstruktivno in temelji na medsebojnem spoštovanju, pravijo.

Ob tem še navajajo, da so zaposlili kardiokirurga Miho Weissa, ki se usposablja za kardiovaskularno kirurgijo prirojenih srčnih napak, v službi za kardiologijo Pediatrične klinike so zaposlili dva nova zdravnika, specialista pediatra kardiologa in specialistko pediatrije, ki se usmerja v otroško kardiologijo.

Zapisali so še, da so odpravili čakalne dobe za otroke s prirojeno srčno napako, honorarji kirurgov so nižji od tistih, ki jih je prejemal dr. Mishaly, v primeru, ko bi stanje otroka zahtevalo takojšnje ukrepanje, pa lahko eden od kirurgov predčasno pride v Ljubljano, ali pa otroka na optimalen način takoj premestijo v enega od sodelujočih centrov.

Glede poročila so še dejali, da je bilo intervjuvanih premalo odgovornih oseb, zato po njihovem poročilo v delu, kjer govori o odgovornosti vodstva, vzbuja občutek pristranosti, saj je neuravnoteženo in je videti, da temelji pretežno na stališčih staršev, sester in sobnih zdravnikov. "Obstaja namreč vrsta dokumentov, ki kažejo, da je vodstvo UKC Ljubljana ves čas reševalo ta, sicer zapleten problem," so še zapisali v odzivu UKC.