15. maj - dan podnebnih sprememb

Podnebne spremembe so vse bolj očitne, vendar je podnebje v sedanji obliki za človeštvo še razmeroma ugodno. Tehnološki razvoj v 20. stoletju je omogočil obilo energije, olajšal je dostop do fosilnih goriv, povečal mobilnost in omogočil boljše in raznovrstne izdelke. Z uporabo moderne tehnologije, predvsem pa z uporabo fosilnih goriv, smo pričeli v zrak izpuščati tudi vedno več plinov, ki nevarno zvišujejo koncentracijo toplogrednih plinov v ozračju.

Njihovo hitro naraščanje vpliva na segrevanje ozračja in spremembe podnebja, kar se kaže v naraščanju povprečne temperature, spreminja se padavinski režim, zime so vedno krajše, naravne nesreče pa vedno bolj pogoste. To vse bolj občuti tudi Slovenija.

Ta je bila v okviru prvega ciljnega obdobja (2008-2012) kjotskega protokola k Okvirni konvenciji ZN o spremembah podnebja do leta 2012 zavezana zmanjšati emisije toplogrednih plinov za osem odstotkov glede na izhodiščno leto 1986. Ob tem je bila upravičena, da del svoje obveznosti zmanjšanja emisij doseže s povečanjem ponora (skladiščenja) CO2 v naravi. Z upoštevanjem ponorov je Slovenija cilj celo presegla - misije toplogrednih plinov je zmanjšala za 9,2 odstotka glede na izhodiščno leto, kažejo podatki, ki jih je objavil državni statistični urad.

Slovenija je namreč tretja najbolj gozdnata država v Evropi, gozdovi pa imajo pomembno vlogo pri zmanjševanju količine CO2 v ozračju, saj so pomemben vir ponora (skladiščenja) ogljika. Po podatkih Gozdarskega inštituta Slovenije en hektar gozda v Sloveniji letno v povprečju akumulira devet ton CO2.

Po podatkih Agencije RS za okolje so emisije toplogrednih plinov v Sloveniji v letu 2014 znašale 16,58 milijona ton ekvivalenta CO2 (to so vsi toplogredni plini, izraženi v CO2) oz. 9,68 milijona ton ekvivalenta CO2 z upoštevanjem ponorov. Glede na prejšnje leto so bile emisije nižje za 9,5 odstotka.

Največ teh emisij je povzročilo področje energetike, ki zajema porabo goriv pri proizvodnji energije, v predelovalni industriji in gradbeništvu, prometu in drugih sektorjih - v letu 2014 je to pomenilo 13,25 milijona ton CO2 ekvivalenta ali 79,9 odstotka vseh toplogrednih plinov. Preostale delež so prispevala področja kmetijstvo - 10,2 odstotka, industrijski procesi - 6,8 odstotka in odpadki, ki so prispevali tri odstotke.

Kako nastaja CO2?

CO2 nastaja predvsem pri izgorevanju fosilnih goriv in predstavlja največji delež skupnih toplogrednih plinov, v letu 2014 je to pomenilo 81,4 odstotka. Metan in dušikovi oksidi nastajajo večinoma v kmetijstvu in na odlagališčih odpadkov. V letu 2014 sta k skupnim toplogrednim emisijam prispevala metan (CH4) 11,9 odstotka in didušikov oksid (N2O) 4,6 odstotka. Delež emisij F-plinov (fluoriranih plinov) je sicer majhen (2,1 odstotka v letu 2014), vendar pa so ti plini izredno pomembni zaradi močnega toplogrednega potenciala.

Letošnji dan podnebnih sprememb prihaja po nekaj zgodovinskih premikih v spopadanju z globalnim segrevanjem ozračja. Decembra se je na podnebni konferenci v Parizu tako 195 držav dogovorilo o novem globalnem sporazumu o podnebnih spremembah. To je prvi pravno zavezujoč univerzalni sporazum o podnebju, ki zavezuje tako razvite kot razvijajoče se države in pomeni velik premik v boju proti podnebnim spremembam. Če bodo ratifikacijski postopki potekali brez večjih zapletov, bo začel veljati predvidoma v letu 2020.

Glavni cilj pariškega sporazuma je ekstremno zmanjšanje porabe fosilnih goriv, prehod v nizkoogljično družbo in omejitev zvišanja svetovne povprečne temperature za manj kot dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko raven.

Kitajska je napovedala, da bo podnebni sporazum, ki ga je 20. aprila na veliki slovesnosti na sedežu ZN v New Yorku podpisalo 175 držav, ratificirala do septembra letos, Francija napoveduje ratifikacijo do poletja, letos bodo to storile še Kanada, Mehika in Avstralija. Večja je negotovost glede razpleta dogodkov v ZDA, saj bo za nadaljnje tvorno sodelovanje gospodarsko najmočnejše svetovne države v svetovnih prizadevanjih za omejitev posledic podnebnih sprememb ključno, kdo bo novembra zmagal na predsedniških volitvah in volitvah v senat.