14 pokrajin je preveč

Pred prvo obravnavo svežnja pokrajinske zakonodaje na julijski seji državnega zbora se je do treh zakonov - o pokrajinah, o volitvah v pokrajinah in o njihovem financiranju - opredelil državni svet. Podprli so jih kot primerno podlago za nadaljnjo obravnavo, vendar s številnimi pripombami.

Vlada bi morala po mnenju državnih svetnikov razmisliti o večjih in učinkovitejših, gospodarsko močnih pokrajinah, ki bi imele večji finančni, razvojni in kadrovski potencial. Zato bi si bilo smiselno prizadevati za manjše število od zdaj predlaganih 14 pokrajin.

Državni svetniki so opozarjali tudi na prevelike razlike med predlaganimi pokrajinami tako glede števila prebivalcev kot tudi drugih vidikov. Če bo Ljubljana kot glavno mesto samostojna pokrajina, kar je eden izmed predlogov, pa bodo zaradi njene ekonomske moči še večje razlike, so še
menili.

Če pokrajine ne bodo razpolagale z zadostnimi lastnimi finančnimi viri, se bo ponovila zgodba z občinami, odvisnimi od finančne izravnave iz sredstev državnega proračuna. "V tem primeru pa ne moremo govoriti o finančni avtonomiji ter ne moremo pričakovati, da bodo pokrajine sposobne prevzeti svoj del odgovornosti za regionalni razvoj," je prepričan državni svet.

Belokranjci hočejo na svoje

Belokranjski župani so ob nedavni predstavitvi imen predvidenih slovenskih pokrajin negodovali ob izpustitvi naziva Bela krajina. Kot je povedal semiški župan Ivan Bukovec, pa sedaj ne gre več za to, da se poleg naziva Dolenjska pojavi ime Bele krajine, temveč tudi za zahtevo po ustanovitvi samostojne pokrajine na območju Bele krajine. Predstavil je tudi belokranjske poglede glede tretje razvojne osi.

Po Bukovčevih besedah so na zadnjem semiškem občinskem svetu 21. junija obravnavali temo pokrajin. Zahtevek koalicije je bil, da Bela krajina postane samostojno območje s statusom pokrajine. V kolikor tega ne bi dosegli, zahtevajo poseben status in prisotnost v nazivu Dolenjska, Bela krajina in Posavje.

Semiški občinski svet je tudi predlagal občinskima svetoma belokranjskih občin Črnomelj in Metlika, da sprejmeta enako stališče, saj ima Bela krajina veliko posebnosti, ki jo kot tako opredeljujejo za pokrajino. Pobudo so poslali na vlado oziroma službi za lokalno samoupravo. Zahtevajo, da se tudi ta izreče. Če pobuda glede posebnega statusa znotraj Dolenjske ali glede naziva ne bo sprejeta, bodo zahtevali referendum.

Tretja razvojna os naj ne bo zgolj tranzitna

Pri vprašanju tako imenovane tretje razvojne osi so na semiškem občinskem svetu pregledali dosedanje delo. Kot je povedal Bukovec, bodo konec tega meseca projekti te cestne povezave predstavljeni slovenski javnosti. Doslej sta bila izdelana predloga dveh smeri, pri katerih župan meni, da "skuša nekdo Belokranjce spreti". Belokranjski župani so se dogovorili, da naj zgradijo cesto na belokranjski strani v obliki črke ipsilon, ki bi Metliko, Semič in Črnomelj povezala z obema mejnima prehodoma. Vse tri občine bodo vztrajale pri tej zahtevi. Bukovec tudi meni, da je treba upoštevati obe predlagani različici ter med njima najti neko srednjo pot, sprejemljivo za vse strani. Prizadevajo si, da postane tretja razvojna os razvojna možnost in ne zgolj tranzitna cesta, saj so sedaj Belokranjci odrezani od Dolenjske in ostale Slovenije.